Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070402212040618

Pogled v prihodnost sobota, 14. april 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Bern Jurečič v novi številkiKarme plus POGLED V PRIHODNOST Ko kot astrolog po telefonu zaslišim stavek "Halo, ali je tam šloganje?", se mi za trenutek zazdi škoda vse energije, ki smo jo astrologi preko različnih medijev vložili v pojasnevanje pojma astrologije, od znamenj preko planetov do hiš in aspektov. Očitno je vse zaman. Ob pomisli na prejeto napoved in s tem na rešitev trenutne težave se klicatelju niti najmanj ne zdi zapomniti si, koga bo klical – pred očmi ima samo rezultat, ki naj bi se glasil "problem bo rešen takrat in na takšen način", on pa bo samo prikrit opazovalec. Tako sem na tak stavek dolgo časa odgovarjal, da "tukaj pač ni šloganje" in da bo za kaj takega potrebno poklicati kar vedeževalko, vendar že lep čas ne odgovarjam več tako. Redno se je namreč zgodilo, da me je oseba na oni strani hlastno vprašala, ali "slučajno vem za katero", pri čemer je bilo vprašanje zastavljeno istočasno enostavno in retorično – iz njenega glasu je velo povsem razločno prepričanje, da jaz vendar imam takšno številko… Občutka, da je klicala napak ali pa si morda zadevo razlagala po svoje, ni bilo. Niti najmanj. Jaz – kot astrolog – že v tistem trenutku nisem več obstajal, kot možak na drugi strani žice sem bil primeren kvečjemu še za to, da gospe priskrbim telefonsko številko vedeževalke ("Pa veste, ali je dobra?!"), in to po možnosti kar takoj. No, tu se je malo zataknilo, kajti takšne številke ji pač ne morem dati, če že zaradi drugega ne, pa zato, ker na tak način prevzemam nase odgovornost napačne izbire – morda s priporočeno vedeževalko ne bosta našli skupnega jezika, nakar se bo bes te stranke zlil ne na vedeževalko, ampak name, kar mi ravno ni po godu. Rizik svetovalca in napotitelja pač. Sistem priporočil od zmeraj deluje po teh principih. Tako je takšna stranka prejela dve košarici, eno zaradi površnosti in drugo zaradi mojega nestrinjanja, da ji priskrbim garantno pismo za čimbolj uspešno in varno tlakovanje njenih dragocenih korakov. Druga takšna slika je simpatično bitje po imenu Danny. Predstavljati ga seveda ni potrebno, vsaj po njegovih desetih let vodenja lastne oddaje na komercialni televizijski postaji ne. Danny ima izrazito svoj stil, poln prijaznosti in skoraj osladnosti, sicer pa je izrazit pozitivnež, ki nikomur noče nič žalega in ki si verjetno tudi notranje srčno želi, da bi svoji sogovornici (ali pa sogovorniku) čisto zares steklo in da bi se položaj, zaradi katerega je taka oseba prišla k njemu, uredil kar se da najbolje. Kar je seveda nekaj povsem drugega od zloveščih napovedi o boleznih (celo raku), nesrečnem izidu težavnega položaja in podobnem, kar se da seveda tudi prejeti od tistih, v katere besede stranka polaga velike upe, v roke pa denar. Pri Dannyju se to ne more zgoditi, zato pa si - ne glede na svoje kvalitete – zaradi svojega načina vedno znova služi posmeh in slabo energijo s strani opazovalcev s strani. (Kar je precej nepravično, saj ima denimo Danny v svojem horoskopu tako imenovani "mistični četverokotnik", redko konfiguracijo planetov, ki govori o izjemni sposobnosti vpogleda. Tega nima čisto vsak, ki polaga karte …) Morda še najlepši primer negativističnega pristopa in delovanja na čisto napačen, celo škodljiv način, je gospa, ki bo tu ostala neimenovana in ki je pred precej leti delovala na eni od lokalnih radijskih postaj, in sicer v programu v živo. Ko je klicatelj povedal, za kaj gre, mu je postavila še nekaj dodatnih vprašanj (tisti, ki so to poslušali bolj pogosto, so znali povedati, da je šlo za precej predvidljiva vprašanja, takšna, ki so vodo peljala na točno določen mlin…) in nato "postavila diagnozo", ki se je glasila tako, da ima ta klicatelj "očitno uroka" (!). Seveda se je še v istem pogovoru ponudila za odstranitev tega "uroka", kar je potem stalo določene denarce. Tako se denar dela!, bi kislo pripomnil kak starejši modrijan. (Kaj se je z gospo zgodilo kasneje, ne vem, že nekaj časa ni več slišati za njeno tovrstno početje oziroma "kariero".) KDAJ IN H KOMU NAJ GREM Seveda se vprašamo, kako je mogoče, da se ljudje odpravijo bodisi k astrologu (ki naj bi bil čimbolj resen in objektiven) bodisi k vedeževalcu (ki je v našem primeru znan po izrazito pozitivni naravnanosti) bodisi k "odstranjevalki urokov" (katere ugled je zlovešč, a se niti ne trudi, da bi bilo kako drugače). Gre samo za iskanje ustreznih informacij? Ali gre za kaj drugega, kaj več? Seveda je astrologov pri nas kar nekaj, tudi "dobrih" v Sloveniji ne manjka, podobno je tudi z vedeževalci, jasnovidci in drugimi, ki znajo zainteresirani osebi pokazati pot v obliki koristne informacije. Namen tega zapisa nikakor ni razlagati razlike med posameznimi pristopi ali celo delati reklamo za kogarkoli, ampak pokukati v misli in namene tistega, ki se po tovrstne informacije odpravi. Kajti stavek "Pa zakaj se odpravljajo ravno k njej (ali njemu?!)", že tolikokrat slišan, daje misliti. V karmičnem smislu so stvari precej jasne – "ko je učenec pripravljen, pride učitelj". To je seveda čisto mogoče parafrazirati ne samo v "ko bo potrebno (in pisano), da dobiš informacijo, se jo boš odpravil iskat", temveč tudi v "kakšno informacijo potrebuješ, k takšnemu viru informacij se boš odpravil". Kar na nek način pomeni, da je neizogibno, da nekateri dobijo tudi informacijo natančno tedaj, ko so se delčki sistema, ki se imenuje življenje te osebe, postavili v ravno pravšnjo kombinacijo in ne prej ali kdaj pozneje. Poglejmo si primer: termin srečanja in astrološke analize je bil v neki zadevi večkrat odložen, najprej zaradi bolezni, potem zaradi poledice na cesti, nato zaradi okvare avtomobila in še drugih razlogov, nakar sta imeli obe strani že precej slab občutek o vsem skupaj. Tudi pogovor sam, ko je do njega le prišlo, ni in ni stekel, kot bi bilo pričakovati, in tako vse do trenutka, ko je postalo čisto jasno, ZAKAJ do tega pogovora prej pravzaprav sploh ni smelo priti – v vsem tem času so dogodki osebo zbrusili do take mere, da je informacije sprejela mirno in trezno, ob tem pa izjavila: "Če bi mi te stvari povedali pred pol leta, ko sva se slišala prvič, sploh ne bi razumela, ker se kaj takega še zdaleč ni skladalo z mojimi principi in značajem. Zdaj sem se pa že malo spremenila…" Prav tako je neizogibno, da nekateri informacijo prejmejo s strani takšne osebe, ki bo spraševalca-stranko zmedla ali prestrašila, pri čemer ni niti najmanj pomembno, ali bo to storila hote ali nehote. (Hote prestrašiti stranko ali si jo na tak način želeti podrediti, jo ogoljufati ali zgolj izkoristiti ter ji pobrati solde je kajpak karmični problem tistega, ki informacije daje, in ne stranke, ki je prišla k njemu.) Kakšen bo izid te neprijetne prigode? Stranki bo po taki informaciji seveda slabše kot prej, a zakaj tako, saj je vendar prišla po nekaj čisto drugega? NAPAKE V KORAKIH Ker pa vemo, da nam karma na življenjsko pot vedno znova polaga kamne, ob katerih se spotikamo, se na ta način učimo, jačamo in osebnostno rastemo, so tudi takšni "koraki v napačno smer", o kakršnih je bilo govora doslej, čisto logičen sestavni del te iste poti. Oseba, ki prejme takšno "napačno" informacijo, očitno ni zrela za korak naprej, vendar pa so njena prizadevanja po tem, da bi se premaknila z mesta, zelo velika. Nekakšna pat pozicija, bi rekli, ali pa posiljevanje situacije. Kajti dobiti informacijo, kateri koraki na poti so varni, je težnja skoraj vsakega med nami. Če bi bile denimo na voljo zanesljive informacije, kdo, kje in kdaj bo doživel prometno nesrečo, bi bilo le-teh bore malo, kvečjemu bi lahko govorili o ignoriranju obvestil ali pa o objestnosti. Toda tako, kot se lahko zaman sprašujemo, čemu vendar služijo prometne nesreče, ki nam vedno prinesejo samo gorje, bolečino, stroške, preigravanje z zavarovalnicami, iskanje servisov za popravilo zvite pločevine in podobno, se lahko tudi sprašujemo, kako je mogoče, da se človek (ne posameznik, ampak ljudje nasploh!) iz vsega tega nič ne nauči. Saj karmične ovire so tu predvsem zaradi učenja. Zaradi tega naletimo na informacije, ki vodijo v napačno smer. Ali zato, ker je narobe, da informacije sploh iščemo? Ali zato, ker iščemo informacije, ki jih pravzaprav že poznamo, a se nam zdi, da naše lastno védenje ni dovolj, zato venomer znova potrebujemo potrditve? In ali se potemtakem taista (brezosebna) karma iz nas nekako norčuje, da bi nas na ta način, torej skozi spoznanja o napakah, o bolečini in razočaranju, speljala na pravo pot, recimo pot večje samozavesti? KAJ JE POMEMBNO, DA VEMO Kajti končni namen te poti seveda ni ta, da razmeroma varno in nepoškodovano prispemo do zadnje postaje, ampak da na njej opravimo nekatere pomembne izpite, kar pa brez muje, malo znoja, nekaj trpljenja, neprijetnih spoznanj ali vsaj umazanih rok navadno ne gre. Informacije o tem, katere korake naj napravimo, da se bomo vsemu temu uspešno izognili, so sicer dobrodošle in prijetne, so pa v velikem razkoraku s karmično nalogo, ki jo imamo opraviti. In karma se večinoma ne da pregoljufati. Ravno nasprotno, praviloma vsak izogib ima pa posledico še težjo nalogo kot prej, torej več truda in nelagodja. Če pa je tako, nismo daleč od spoznanja, da pravzaprav ni toliko pomembno, da vemo, kdaj in kaj se bo zgodilo. Bolj kot to je pomembno, da vemo, da smo se sposobni z izzivom, ki prihaja, soočiti, spoprijeti in ga premagati. Če nam uspe to, se ne bomo več zatekali k vsakomur, o komer bomo slišali, da ima vedeževalske karte ali da zna izrisati horoskop, po odgovor na vprašanje, kaj se nam bo zgodilo, temveč bomo odgovor poiskali v sebi. Kar je tudi prav. Da pa nam že omenjeni informatorji bolj kot s kazanjem prave smeri lahko koristijo s tem, da nam pomagajo spoznati in zavedati se svojih sposobnosti, to pa je že nekaj drugega. Komentarji (0) www.pozitivke.net