Začetek koledarske pomladi je tu. Želel bi opozoriti na letošnjo drobno zanimivost. V šoli so nas učili, da se pomlad začne vsako leto 21. marca. To trditev bo v bodoče treba nekoliko prilagoditi. Vzrok za to je pojav, ki ga imenujemo precesija pomladišča. Začetek pomladi je vsako leto definiran z lego Sonca. Ko se to pri svojem navideznem gibanju na nebu po ravnini ekliptike hkrati znajde v ravnini nebesnega ekvatorja, nastopi pomlad (oziroma jesen, čez pol leta). Takrat je dolžina noči na celotni Zemlji enaka dolžini dneva, zato govorimo o enakonočju.
Točki, v kateri se Sonce hkrati nahaja v ravnini nebesnega ekvatorja in v ravnini ekliptike, imenujemo pomladišče (to se zgodi okoli 21. marca) in jesenišče (to se zgodi okoli 23. septembra). Letos je torej Sonce v pomladišču 21. marca ob 1. uri in 7 minut po srednjeevropskem času. Glavni vzrok za to, da ravnina nebesnega ekvatorja ni identična z ravnino ekliptike, je nagnjenost Zemljine osi. Posledice so vsem znane: spreminjanje dolžine dneva in noči med letom in pojavljanje letnih časov. Pri svojem gibanju okoli osi pa Zemlja hkrati opleta kot vrtavka in opisuje stožec s kotom 47 stopinj.
Zaradi tega se pomladišče giblje v nasprotni smeri gibanja Zemlje po ekliptiki za 50 ločnih sekund na leto. Pojav, ki ga imenujemo precesija pomladišča, je odkril grški astronom Hiparh v 2. stoletju pred našim štetjem. Polni obrat naredi Zemljina os v 25.729,6 leta. To obdobje imenujemo platonsko leto. In kakšne so praktične posledice precesije pomladišča? Prva je premikanje začetka letnih časov. Če pogledamo začetke pomladi v tem stoletju, se bomo vsaj za nekaj časa lahko poslovili od trditve, da se pomlad začne 21. marca.
Vsi začetki pomladi v 21. stoletju bodo namreč bodisi 20. ali 19. marca. Letos je torej zadnjič v tem stoletju začetek pomladi 21. marca! Pomladišče se zaradi precesije po ekliptiki giblje zelo počasi. V času Hiparha je bilo pomladišče v ozvezdju Ovna, zato še danes to točko označujemo z nebesnim znakom za Ovna, čeprav se je do danes ta točka premaknila v ozvezdje Rib. S premikanjem pomladišča se spreminja začetek letnih časov in v 13.000 letih se bosta poletje in zima zamenjala. Poletje bomo na severni polobli imeli decembra, januarja in februarja, zimo pa junija, julija in avgusta. Zemljina precesija vpliva tudi na lego severnega nebesnega pola, v katerem podaljšek Zemljine osi prebada namišljeno nebesno sfero.
Danes se severni nebesni pol nahaja v bližini najsvetlejše zvezde v ozvezdju Malega medveda (to zvezdo zato imenujemo Severnica), a že čez 2000 let se bo severni nebesni pol pomaknil v ozvezdje Kefeja in nadaljeval pot proti ozvezdju Laboda in Lire. Čez približno 12.000 let bo severni nebesni pol v bližini Vege - najsvetlejše zvezde v ozvezdju Lire. Precesija pomladišča pa ni edina motnja pri gibanju Zemlje. Dolgodobne motnje so še premikanje prisončja in odsončja (kar vpliva na spreminjanje dolžine letnih časov), spreminjanje ekscentričnosti Zemljine orbite in spreminjanje nagiba ekliptike. Čeprav se zdi, da sta vesolje in narava ves čas enaka, se vendarle spreminjata. Žal, človekova zavest včasih tega ne zmore ali noče dojeti.
Začetek koledarske pomladi je tu. Želel bi opozoriti na letošnjo drobno zanimivost. V šoli so nas učili, da se pomlad začne vsako leto 21. marca. To trditev bo v bodoče treba nekoliko prilagoditi. Vzrok za to je pojav, ki ga imenujemo precesija pomladišča. Začetek pomladi je vsako leto definiran z lego Sonca. Ko se to pri svojem navideznem gibanju na nebu po ravnini ekliptike hkrati znajde v ravnini nebesnega ekvatorja, nastopi pomlad (oziroma jesen, čez pol leta). Takrat je dolžina noči na celotni Zemlji enaka dolžini dneva, zato govorimo o enakonočju. 
