Rdečkasta, nad morjem
je slovo dnevu jemala.
Čez sadeže v sencah dreves.
Jaz sem stekla naproti,
nato sem tekla za njo
in jo klicala: »Vrni mi dan!«
Na travniku sem se s klici trudila.
Bila je slovesna, a moji klici zaman.
Kljub mežikanju z zaspanimi vekami
in njeni gorkoti, se čas ni ustavil
in vrnil nazaj. Tedaj se mi prijazno
oglasi in nasmehne veter,
ves nor od mladih želja, upehan,
že skoraj obseden od svojih moči.
Trudil se je, da me odnese s plesom
navzgor, da bi skupaj uživala zvezde,
ki v naporih ohranjanja svetlobe,
čakajo name in se zbirajo v tropih,
s svetlimi obličji in neskončno veliko
časa vzdržijo, kot bi imele
te drobcene stvarce zavest.
Mene se je loteval obup.
Bojazen noči.
Za let soglasje in privolitev.
Želja, da potrkam po zvenenju
nebesnih teles, če govorijo in se
odzivajo na čuteči način.
Nebo je višje od mene. Polno čudes.
A jaz jim dolgujem žarek svetlobe.
S skorjo zemlje oblepljena koža,
bolj nevedna kot spominčica ob potoku,
drobna rožica, ki je človek nima za mar.
Ko gorijo kresovi sonca po skalah,
ta mala roža nič ne sprašuje, le sanja
z zlatimi pestiči, zazrta v prisluh
mojemu nemiru, s tisoč vprašanji,
kakor da bi njena nežnost drhtela v meni
in mi hotela razložiti mnoga iskanja.
Kot da bi si izmišljala v svoji rasti in cvetenju
veliko lepih želja zame: da vstopim v njene
drobne skrivnosti, ko pa je sprejela vase
polovico neba in slapove svetlobe tedaj,
ko sem omagovala v sobi od utrudljivega dela.
Zagotovo ne bi želela
še enega dne preživeti v temi.
In kako majhen cvet mi je pričaral utvaro,
da me spominčica, mala stoječa svetilka
v zelenih čeveljcih na travniku, opogumlja,
ko moja mala stročnica, moj mali rožiček,
to moje nemirno srce, še ni spoznalo,
da je vsak dan za sebe sončni praznik,
ki se prevesi k večernemu zatonu
in da je bil namenjen rudarjem pod zemljo
in vsej drveči sodrgi z avtomobili,
lepim in grdim, zdravim in bolnim,
mravlji in pajku, kači in krokodilu
in da imaš zato dober razlog,
da ne jočeš in tekaš za časom.
Poglej to drobno spominčico,
ki preživi tudi brez vrčka piva
v temni in zadimljeni taverni!
Kakšna modrost živeti z naravo!
Rdečkasta, nad morjem 
