Bila sem popotnica,
oblečena v tuniko preteklosti
in potovala od Bizanca
do renesančnega Rima.
Na Kapitolu sem obstala
pred Rafaelom in se priklonila
naselbini arhitekture Večnega mesta.
Potovala po deželi sem naši,
oblečena v tuniko sedanjosti.
Obstala sem pred obnovljenim samostanom.
Nekoč je bil brez strehe, s sesutim obokom,
na pol podrto severno steno na kapitelsko
dvorano, s kapelo in z razsutimi polžastimi
stopnicami, ob stiku s prezbiterijem.
Historična prepoznava substance duha
in pričevalnosti prizadete baročne umetnine.
V bližini je stal vodnjak.
V njem se lebdele ptice in plapolale svoj čas.
V njem so počivale mokre ure s skapljanimi očmi.
V vodnjaku se je namakal nedotaknjen
rokopis in tu je ležala roka, ki je zapisovala znamenja
in z rdečim podčrtovala nespoštljiva barbarska dejanja.
Tu je izparevala dejanska skrivnost,
s kakšnimi močmi se je zidovje upiralo uničenju
in trdovratnim strastem.
Podobe zavojevalcev ležijo globoko v vodnjaku,
v mrzlem svetu teme.
V vodnjaku ležijo organi,
ki so videli krivo in hoteli preskočiti
svobodo prek ruševin. Ohranilo se je
nekaj beležk, ki so hotele razčistiti
kaj je napredek in kaj je sprevržena ljubezen
do samozadostnosti in kako se utvare sesujejo z zidovjem.
Zgodovina uči, da so mnogi narodi
bili pokorni kulturni dediščini in svojim koreninam
in da uravnavajo odnos do preteklosti na spoštljiv način.
Na peranki vodnjaka je viselo tisto naravno merilo,
ki pomirja, ko človek uvidi razsvetlitev,
ki je sposobna zajeti modrost iz vodnjaka,
da ne bi zapuščina zatonila, da se zlevi
iz hude more. Starodavne ruševine še marsikje
navdajajo z upanjem, da bodo oblečene
v preobleko nekdanje mladosti bolj smehljajoče
in da le ne bodo svojega konca pričakale
kot zapuščeni puščavnik,
z mrliškim obrazom, iztrgane iz spomina.
Ko sem odhajala, sta ob cesti dve dekleti
vzeli prtičke. Spomnila sem se na Tiziana
in na grške templje, ki tkejo posebne spomine.
Kaj vse ne doživimo in razmišljamo na potovanjih?
Bila sem popotnica,
V bližini je stal vodnjak.
Na peranki vodnjaka je viselo tisto naravno merilo, 
