Serija člankov v francoskem časopisu Libération razkriva globalno eksplozivno zmes, ki jo sestavljajo svobodni trg, koncentracija bogastva in nenadzorovani finančni sistemi napram množični revščini in lakoti.
Ekonomska rast: denar nasproti delovnim mestom
Študija, ki jo je v januarju 2007 objavila Mednarodna organizacija za delo Združenih narodov (UN International Labour Organization - ILO) kaže, da nezaposlenost navkljub neprestani mednarodni ekonomski rasti dosega zgodovinske rekorde - 195,2 milijona v letu 2006. "Število plačanih služb se je povečalo za 16 odstotkov, medtem ko se je svetovna produktivnost povečala za 26 odstotkov," pravi generalni direktor organizacije ILO Juan Somavia. "Skrbi nas, da nadaljevanje ekonomske rasti v letu 2007 ne bo prineslo ustreznega povečanja delovnih mest in s tem zmanjšanja števila revnih delavcev."
Število mladih nezaposlenih, starih med 15 in 24 let, je naraslo s 74 na 85 milijonov. V ILO menijo, da je situacija v resnici še slabša, kot jo prikazuje statistika, kajti mnogi zaposleni ne zaslužijo niti minimalnih plač, ki bi še zadoščale za spodobno življenje. Tako kar 300 milijonov mladih zaposlenih - četrtina vse svetovne mladine - živi pod mejo revščino, 2 dolarja dnevno za vse posameznikove potrebe.
Med letoma 1995 in 2005 je mlada populacija narasla za 13 odstotkov, število delovnih mest pa se je povečalo samo za 3,8 odstotka. Posledica je, da je kar 44 odstotkov vseh nezaposlenih na svetu mladih, čeprav predstavljajo samo 25 odstotka vse za delo sposobne populacije.
Podsaharska Afrika, vzhodna Evropa, Bližnji Vzhod in severna Afrika so regije, ki jih je nezaposlenost najbolj prizadela; potrebovali bi 400 milijonov "dobrih" delovnih mest, da bi "mlade ljudi pripeljali nazaj v civilno družbo, ki bi ji njihov prispevek nedvomno koristil", pravijo v organizaciji ILO. V podsaharski Afriki osem od desetih ljudi živi z manj kot 2 dolarjema dnevno, pri čemer se je samo med letoma 2001 in 2006 v revščini znašlo 26 milijonov afriških delavcev.
Širjenje lakote
"Število lačnih ljudi se letno poveča za 4 milijone," je na letnem srečanju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (UN Food and Agriculture Organization - FAO) v Rimu oktobra 2006 poročal njen direktor Jacques Diouf.
Pred desetimi leti so voditelji držav in članic organizacije FAO problem lakote opisali kot "nesprejemljiv in nevzdržen" in se dogovorili, da bodo število podhranjenih ljudi do leta 2015 zmanjšali za polovico - za 31 milijonov ljudi na leto. "Nismo dosegli vidnejšega napredka. Opravičujem se, ker so zdajšnje razmere še vedno 'nevzdržne in nesprejemljive',"je rekel Diouf in dodal, da zastavljeni cilj ne bo dosežen pred letom 2150, razen če ne pride do "takojšnje in odločne akcije".
Čeprav se je število podhranjenih v azijski in pacifiški regiji zmanjšalo (deloma zaradi kmetijskih vlaganj na Kitajskem in v Vietnamu), pa je v srednji in južni Afriki zdaj kar 179 milijona lačnih ljudi. V nekaterih državah na primer v Demokratični republiki Kongo, se je njihovo število potrojilo. Podhranjenost prav tako trpinči države bivšega vzhodnega bloka Armenijo, Uzbekistan, Tadžikistan in Rusijo, kjer je podhranjenih 21 milijonov ljudi.
Po poročanju organizacije FAO je hrane zdaj več kot pred desetimi leti in je bo verjetno še več. "Imamo znanje in vire za zaustavitev lakote, toda obljube ne bodo nahranile lačnih," poudarja Diouf in poziva k obnovitvi prizadevanj ter politične volje, da bi se lahko soočili s tem resnim problemom. "To lahko in to moramo storiti," pravi Diouf.
Bogati: redki, a zelo premožni
Medtem, ko je veliko ljudi lačnih, pa ima po ocenah Združenih narodov samo 2 odstotka človeštva v lasti polovico vsega svetovnega družinskega bogastva, polovica svetovne populacije pa vsega 1 odstotek. (Glej Share International januar/februar 2007)
Študija potrjuje, da je bogastvo najbolj skoncentrirano v najrazvitejših državah, kar ena četrtina od 10 odstotkov najbogatejših ljudi na svetu živi v ZDA, ena četrtina v zahodni Evropi in ena petina na Japonskem.
'Bulimija' hedge skladov
Medtem se je, po podatkih monaškega Raziskovalnega inštituta hedge skladov (Hedge Fund Research Institute), globalno premoženje, ki ga nadzorujejo hedge skladi, od leta 2002 podvojilo na vrtoglavih 1336 milijard dolarjev.
To področje je tradicionalno v domeni bogatih vlagateljev in institucij (vključno z najpomembnejšimi ameriškimi univerzami), toda zdaj privlači tudi ranljivejše individualne vlagatelje, kajti ti skladi so super šampioni svobodne tržne ekonomije in liberaliziranih finančnih trgov, ki še naprej ostajajo brez kapitalskega nadzora. Ameriški hedge sklad Amaranth Advisors, na primer, je zaradi 'stave' na ceno naravnega plina izgubil kar 6,6 milijarde dolarjev.
Komisija za vrednostne papirje ZDA je s povečanjem zakonsko določenega minimalnega zneska kapitala vloženega v hedge sklade začela ščititi neizkušene vlagatelje. Toda še večja od zmožnosti hedge sklada, da uniči posameznika, je njegova moč spodkopati celotno državno ekonomijo, kar se je zgodilo leta 1997 v azijski finančni krizi. "Obseg njihovih vlaganj je tako širok, da lahko destabilizira države, kakršni sta Tajska in Hong Kong," pravi strokovnjak za Azijo Tom Plate. Takšne razmere so prisilile predsednika Evropske centralne banke Jeana Clauda Tricheta, da je v Evropskem parlamentu izrazil zaskrbljenost in pozval k mednarodnem dogovoru o regulaciji hedge skladov.
Vir: Libération, Francija
Share Slovenija
www.share-international.net/slo |