| 
Genska tehnika preko prehranjevalne verige že potiho prihaja na naše krožnike, saj je kar 70 odstotkov vseh predelanih živil na eni stopnji predelovalnega postopka prišlo v stik z gensko tehnologijo. V EU je trenutno registriranih 33 gensko spremenjenih organizmov in njihovih proizvodov, ki so v bolj ali manj predelani obliki sestavni del naših živil.
Pri nakupu naletite na številna živila, pri katerih bi lahko neposredno udeležena genska tehnologija npr. sojina moka, maščoba in olja iz soje, sojin lecitin, glukoza in glukozni sirup, encimi, konzervansi, sladila (aspartam), vitamini skupine B, vitamin C in E, ojačevalci okusa ter meso, mleko in jajca živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjenimi krmili. Najbolj pogosto se na trgu pojavlja gensko spremenjena soja in koruza ter izdelki. Kar 20.000 vsebuje sestavne dele soje ali sojinih izdelkov, prav toliko živil vsebuje sestavne dele koruze ali iz nje proizvedenih izdelkov.
PRIMER:
V globoko zamrznjeni pici najdemo sledeče sestavine, pri katerih bi bila lahko udeležena genska tehnologija: emulgatorji (ester mlečne kisline, monogliceridi in digliceridi kislin jedilnih maščob, lecitini), rastlinska olja in modificiran škrob. V čokoladi bi lahko bila gensko spremenjena rastlinska olja in emulgator lecitin.
SOJA – iz soje proizvedeni sestavni deli živil |
lecitin |
To je dodatek, ki je lahko pridobljen iz gensko spremenjene soje. Označevanje je obvezno. Zaradi uporabe citronske kisline pa vsebnost skoraj ni več dokazljiva. Označevanje, ki je neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. Lecitin se na seznamu sestavin lahko pojavlja kot: lecitin, emulgator mono ali diglicerid (E471) ali kot emulgatorji (E 322, E472, E472b, E472e, E 475). |
Rastlinska maščobe in olja, sojino olje |
So lahko pridobljene iz gensko spremenjene soje in jih je kot takšne potrebno označevati. Zaradi visoke stopnje predelave ni mogoče dokazati vsebnost GSO v izdelku, zato nadzor temelji na postopku sledljivosti (»od vil do vilic«). Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
Sojin drobljenec, sojini otrobi, sojina moka, sojin zdrob, sojini kosmiči, cela soja |
So lahko izdelani iz gensko spremenjene soje. Gensko tehnična sprememba je analitično dokazljiva. Te proizvode je treba označevati. |
KORUZA |
Škrobov sirup, fruktozni sirup, korruzni sirup |
So lahko proizvedeni iz gensko spremenjene koruze in jih je potrebno ustrezno označiti. Gensko-tehnične spremembe analitično niso dokazljive, nadzor mora temeljiti na postopku sledljivosti. Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
Dekstroza, glukoza, fruktoza, maltoza |
So lahko proizvedeni iz gensko spremenjene koruze in jih je potrebno ustrezno označiti. Gensko-tehnične spremembe analitično niso dokazljive. Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
Sveža koruza, koruzni storžki |
Pri uvozih gre lahko za gensko spremenjeno koruzo. Gensko-tehnična sprememba je dokazljiva. Označevanje je obvezno. |
Koruzni škrob, modificiran škrob, škrob |
So lahko proizvedeni iz gensko spremenjene koruze; v tem primeru je označevanje obvezno. Gensko-tehnične spremembe analitično niso dokazljive, Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
Sorbit (E240) |
So lahko proizvedeni iz gensko spremenjene koruze; v tem primeru je označevanje obvezno. Gensko-tehnične spremembe analitično niso dokazljive, Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
Maltodekstrin |
So lahko proizvedeni iz gensko spremenjene koruze; v tem primeru je označevanje obvezno. Gensko-tehnične spremembe analitično niso dokazljive, Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
Karamela (E150-d) |
So lahko proizvedeni iz gensko spremenjene koruze; v tem primeru je označevanje obvezno. Gensko-tehnične spremembe analitično niso dokazljive, Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
Rastlinske maščobe in olja, olje iz koruznih kalčkov |
So lahko pridobljene iz gensko spremenjene koruze in jih je kot takšne potrebno označevati. Zaradi visoke stopnje predelave ni mogoče dokazati vsebnost GSO v izdelku. Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
OLJNA REPICA
V Evropi je oljna repica najpomembnejša surovina za pridelavo rastlinskega olja. |
Rastlinske maščobe in olja, olje iz oljne repice |
Je lahko pridelano iz gensko spremenjene oljne repice. Zaradi visoke stopnje predelave, genska sprememba analitično ni dokazljiva, kljub temu je označevanje obvezno. Označevanje, neodvisno od dokazljivosti, zahteva stroge kontrole. |
DODATKI
Skoraj noben končni prehrambeni izdelek danes ni brez dodatkov, aditivov ali pomožnih tehnoloških sredstev, ki so dodana za izboljšanje okusa, arome, barve, za večjo hranilno vrednost in konsistenco. |
Aditivi |
So snovi in kemikalije, ki se dodajajo hrani za izboljšanje kakovosti in varnosti, podaljšajo rok uporabe in izboljšujejo organoleptičnih lastnosti (vonj, okus, izgled,…). Označeni so s črko E in pripadajočo številko. Aditivov, pridobljenih z gensko tehničnimi organizmi, ni potrebno označevati. |
Sladila |
Kot aditivi dajejo okus sladkosti, vendar vsebujejo veliko manj kalorij. Večinoma so označena s črko E in številko iz serije 900, razen sorbitola: E420 in malititola E421). Deloma so proizvedena s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov. Tako je v številnih proizvodih uporabljeno sladilo aspartam (blagovno ime Nutrasweet) iz dveh aminokislin, od katerih je ena pridobljena s pomočjo gensko spremenjenih bakterij, ki pa jih ni potrebno označevati. |
Konzervansi in antioksidanti kot citronska in mlečna kislina |
V veliki meri se še vedno proizvajajo s spremenjenimi mikroorganizmi. Mikroorganizmi sintetizirajo želene dodatke ter jih s pomočjo izolacije pretvorijo v nam uporabno obliko. Te snovi ni potrebno označevati. |
Vitamini, kot prehranski dodatek |
Pomembne vitaminske proizvodnje trenutno obstajajo za GS vitamine iz skupine B (b2 – E101, B12), vitamine C in E. Če so ti vitamini pridelani s pomočjo genske tehnologije, označevanje ni obvezno. |
Encimi |
To so beljakovinske spojine, ki lahko razcepijo ali spremenijo molekule beljakovin, škrobov in maščob. V prehrambeni industriji se jih uporablja v številnih postopkih, kot pri pridelavi sira ali peki kruha. Označevanje ni potrebno. |
ŽIVALSKI PROIZVODI
Velik delež gensko spremenjenih rastlin, pridelanih v svetu, se predela v krmila in tako preko prehrambene verige prispejo tudi v naša živila. |
Meso in klobase iz perutnine, govedine in svinjine |
Nekatere živali so krmljene s krmili iz gensko spremenjenih rastlin. Tukaj označevanje ni potrebno. |
Mleko, smetana, posneto mleko v prahu, mlečni sladkor, sirotka v prahu, čista maslena maščoba |
Nekatere krave so krmljene s krmili iz gensko spremenjenih rastlin. Vendar označevanje ni potrebno. |
Jajca, jajca v prahu, testenine z jajci |
Nekatere kokoši so krmljene s krmili iz gensko spremenjenih rastlin, a dokazovanje dejstev ni možno. |
Kako se izogniti genski tehnologiji v svoji hrani?
· Vzemite si čas za prehranjevanje. Obroke si pripravite sami iz svežih sestavin in se izogibajte gotovim jedem »hitre kuhinje«.
· Natančno si preberite seznam surovin. Bolj je proizvod predelan, večja je verjetnost, da so posamezne sestavine prišle v stik z gensko tehnologijo.
· Po možnosti kupujte ekološke proizvode (prepovedana uporaba GSO) in sveže sadje in zelenjavo iz Slovenije.
· Seznanite poslovodje vaše trgovine, da ne boste kupovali gensko spremenjenih proizvodov in živalskih proizvodov, pri katerih so bile živali krmljene z gensko spremenjenimi krmili.
UPORABA GENSKE TEHNOLOGIJE V NAŠIH ŽIVILIH JE TVEGANA.
Najbolj varna so živila, s katerimi imamo izkušnje in jih že desetletja, stoletja uživamo. Znani sta dve nevarnosti, ki jih gensko spremenjena živil lahko povzročijo: nastanek novih alergij in dodatna odpornost človeškega organizma na antibiotike.
Dedna informacija, ki je preko genske tehnologije prisiljeno vnesena v rastlino, povzroči nastanek proteina, ki je potencialni sprožilec alergije.
Poleg tega je še veliko tveganje genske tehnologije v kmetijstvu: širjenja gensko spremenjenih rastlin na poljih ni možno preprečiti. Zaradi potovanja peloda, žuželk in semen je križanje možno tudi preko daljših razdalj. Nove lastnosti pa se lahko prenesejo tudi na sorodne divje rastline. Tako nastajajo »super pleveli«, odporni na herbicide.
ALI BO GENSKA TEHNOLOGIJA USTAVILA LAKOTO PO SVETU
Večina GSR so prikrojene na monokulture bogatega Severa, ne pa na regionalne strukture revnih držav Juga. Ponudniki semenskega materiala želijo prodati svoje usluge plačilno sposobnim kmetom industrijskih držav, medtem ko jih majhni kmetovalci na jugu, ki obdelujejo samo eno polje ne zanimajo.
Lakota, ki je rezultat slabih družbenih in političnih razmer, s to tehniko ne bo odpravljena.
KDO JE »INDUSTRIJA GENSKE TEHNOLOGIJE« (BIOTEHNIČNA INDUSTRIJA)?
Naš trg si deli peščica koncernov. V glavnem so to podjetja, ki so v 70-ih letih prejšnega stoletja veliko zaslužila z »zeleno revolucijo«, ki je temeljila na agrarni kemiji. Na prvi pogled ti koncerni slepijo potrošnika s svojo skrbjo za človeka, kar je precej cinična drža, če pomislimo, da je v Vietnamu uporabljeno sredstvo za defoliacijo »Agent Orange« in zelo strupen pesticid DDT in atrazin – njihov proizvod.
Ameriško podjetje Monsanto je s svojim herbicidom Roundup Ready vodilno na trgu. Drugi velikani so še Bayer Crop Science in Syngenta (predhodni Novartis). Motiv biotehnične industrije je dobiček.
Povzeto po brošuri NE(GENSKO)SKRBNO NAKUPOVANJE, katero izdajo je podprlo Ministrstvo za okolje in prostor. Izdala: Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije.
www.zveza-ekokmet.si, 01/230 12 01
Metelkova 6, Ljubljana |
NE ZAMUDITE
