Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070312181918867

Zadnji dan ponedeljek, 12. marec 2007 @ 18:19 CET Uporabnik: Weirdness Jezdi sredi stepe sam, Jutra žarki božajo. Pogled miren proti goram, Mogočne ga obkrožajo. Na višini, v daljavi Jadra z vetrom lahnim Orel, ki pogled ustavi Z zamahom rahlim. Konj počasi stopiclja, Ko z ušesi striže In previdno še grizlja, Ko prihaja bliže. A v hipu se ustavi, Kakor kip okameni. Jezdec se takoj pripravi In se s puško zavrti. A v grmu zvok tišine Ter dve lučki mali, Ki oči so starešine, V njih modrost se kali. Umirjeno zdaj ven na travo Stopi mož brezslišno. Roko mokro in krvavo Dvigne vznak brezbrižno. Jezdec koj puško pospravi In razjaha vranca. Na to v hipu ga priravi En pogled na indijanca. Stopi k njemu, a le ta Se na tla prevrne. Z zadnjimi močmi poda Mu dlan in k njemu se obrne. "Hvala, beli mož, za vse Kar si zame storil. Moje pleme zdaj le te Sledilo bo, ko boš govoril" V zadnjem dihu mu spokojno V roko stisne še pero, Ki pove naj vsem pred vojno, Kdo zdaj poglavar naj bo. ------------------------------------ ------------------------------------ ---Pogled v daljavo je uprt,----- ---Z njim bratje rdeči.----------- ---Proti beli rasi zdaj le smrt---- ---V odločitvi je boleči.---------- ------------------------------------ ------------------------------------ Komentarji (6) www.pozitivke.net