Piše: Dario Cortese v novi Vivi www.viva.si

Uradna panika z nasadi sicer nedolžne industrijske konoplje se pri nas menda umirja, zato se lahko bolj brezskrbno ozremo po poljih postavnih rastlin, ki dajejo prehransko bogata semena in čvrsta vlakna, zaradi katerih tovrstno konopljo upravičeno imenujemo tudi jedilna konoplja.

Na Indijski podcelini in še kje tovrstnih razcepljenih zagat menda ni, saj uporabijo s THC bogate poganjke v psihoaktivne namene, semena pa za prehrano. Je že tako, da konopljina semena te ali one vrste vsebujejo obilo maščob, ogljikovih hidratov, beljakovin, vitamina E in nekaterih vitaminov iz skupine B, rudnin in še česa, psihoaktivnih sestavin pa v njih k sreči − ali žal, pač odvisno od zornega kota − ni.

3 : 1
Maščobe, ki jih je v konopljinih semenih približno tretjina, sestavlja približno 10 odstotkov nasičenih maščobnih kislin in 90 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin. Glavni predstavnici slednjih sta linolna (omega 6) in linolenska (omega 3) maščobna kislina, ki ju semena in iz njih stisnjeno olje vsebuje v razmerju približno 3 : 1.

Za živahno počutje
Za zdaj imajo konopljina semena zaradi položaja s poganjki psihoaktivne konoplje precej eksotičen pridih, tako da za kaj posebnega ni treba storiti več, kot da jih vmešamo v to ali ono jed in gostom zaupljivo rečemo: "To je pa s konopljo. S konopljinimi semeni." Ampak to so čisto navadna jedilna in okusna semena, ki se obenem izkazujejo z dobrodejnostmi za zdravje. Čudežna seveda niso, tako da po njihovi zaslugi ne bomo super bolj zdravi kot sicer, k živahnemu počutju pa vsekakor prispevajo. Edina zavora za najširšo in pogosto rabo je, vsaj za zdaj, cena konopljinih semen, zaradi katere imajo med semeni malodane ekskluziven položaj, kajti kilogram oluščenih semen stane od 20 do 30 evrov, natančna cena pa je odvisna od proizvajalca in količine semen v zavitku. Poleg tega so konopljina semena, ki so naprodaj v trgovinah z zdravo hrano, večinoma nemškega porekla, kar dodatno prispeva k ceni. Podobno velja za konopljino olje.

Primanjkuje nam omege 3
Konopljina semena lahko okusimo z več zornih kotov, menda najpomembnejši pa upošteva njene maščobe, ali še natančneje, maščobne kisline v njih. V nenasičenih maščobah, ki sicer veljajo za zdravju koristnejše kot nasičene, sta najpomembnejši večkrat nenasičeni linolna in linolenska maščobna kislina. Prva je predstavnica skupine omega 6 maščobnih kislin, ki imajo dve prosti vezi v molekuli, druga pa je iz skupine omega 3, ki imajo tri proste vezi. Številka v imenu skupine pove, na katerem ogljikovem atomu od konca verige je prva dvojna vez; beseda omega je vzeta iz znane dvojice "alfa in omega" in ne pomeni nič drugega kot konec.

Naše telo potrebuje maščobne kisline obeh skupin, tako linolno kot linolensko kislino, saj sta obe esencialni. Znano je, da pojemo odločno preveč maščob z omega 6 maščobnimi kislinami, tak primer je sončnično olje, a tudi večina drugih semenskih olj, primanjkuje pa nam omega 3 maščobnih kislin, po katerih slovijo ribe in lanena semena ter iz njih stisnjeno olje.

Izjema
S konopljenimi semeni je tako, da vsebujejo dovolj omega 3 maščobnih kislin in da je v njih skoraj ravno prav tistih iz skupine omega 6. To je v svetu nenasičenih maščob velika izjema, saj največkrat ena skupina prevladuje. Priporočila o razmerju obeh skupin maščobnih kislin v prehrani sicer niso enotna, velja pa, da naj bi bilo v prehrani razmerje med omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami od 2 : 1 do 3 : 1. Trajni presežek omega 6 maščobnih kislin v prehrani je osnova za neprijetnosti z zdravjem, kot so padec odpornosti, vnetja, visok krvni tlak, razdražena prebavila in celo rakasta obolenja. Da ne bo pomote: potrebujemo tudi omega 6 maščobne kisline, vendar ne v tolikšni količini, kot so prisotne v sodobni prehrani. V konopljinih semenih in olju je primeren "paket" že naravno pripravljen, vendar ga porušimo, če za zdravje vsak dan zaužijemo žlico konopljinega olja, sicer pa hrano pripravljamo s sončničnim ali sojinim oljem. Splošno priporočilo se zato glasi, da moramo paziti na razmerje omega-sil: namenjati poudarek omega 3 maščobnim kislinam in kot temeljne maščobe uživati tiste z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki ne vplivajo na razmerje med omega 6 in omega 3. Takšna je na primer oleinska kislina, ki prevladuje v oljčnem olju. Tako skrivnost menda ni v tem, da se navdušimo nad konopljo in jemo po starem, ampak da spremenimo "maščobni" prehranjevalni vzorec, kar ob pomoči osnov kulinarične kemije menda ni težko. Vsekakor pa izkoristimo prehransko ponudbo konopljinih semen in olja; slednje je primerno le za hladno uporabo, saj med segrevanjem oksidira. Semena so uporabna podobno kot sončnična semena in pistacije, vendar jih lahko uporabimo enako kot orehe, če o načinih uporabe kot pri lešnikih, mandljih in drugih podobnih oreških niti ne govorimo. Torej zamešamo pesto, zavijemo potico, jih zmeljemo za solatno polivko oziroma zanjo uporabimo konopljino olje, jih zamesimo v kruh in vmešamo v testo za pecivo, pripravimo s kosmiči za zajtrk in še pa še. Za živahno dober tek s konopljo.

Dario Cortese

Za prehrano so najprimernejša oluščena konopljina semena (levo), medtem ko so semena v lupini (desno) bolj hrustljavo žvečilna.