Z Janet Wallach se je pogovarjal Jason Francis
(Objavljeno v reviji Share International, januar/februar 2007)

Semena miru (Seeds of Peace) je nevladna organizacija, ki združuje mlade ljudi iz konfliktnih območij po vsem svetu. Leta 1993 jo je ustanovil John Wallach in ima središče v New Yorku, ZDA. Prvotno je združila 46 izraelskih, palestinskih in egipčanskih najstnikov, da bi spodbudila razumevanje, zaupanje in empatijo ter razvila rešitev za konflikt ter potrebne vodstvene sposobnosti za naslednji korak proti spravi in sobivanju v izraelsko-palestinskem konfliktu.

Projekt se je hitro razširil in je doslej vključil 3000 mladih ljudi različnih narodnosti - iz Bližnjega vzhoda, Balkana, Južne Azije in Združenih držav. Jason Francis je za Share International intervjuval novinarko in avtorico Janet Wallach, predsednico organizacije Semena miru.

Share International (S. I.): Kako se mlad človek pridruži programu Semena miru in kaj ta program obsega?
Janet Wallach (J. W.): V večini držav potencialne udeležence izberejo njihove šole. Ponavadi postopek vključuje ustni razgovor, dijaki pa morajo izpolnjevati več pogojev: iščemo angleško govoreče mlade med 14. in 16. letom, ki so voditelji v svojih šolah ter skupnostih in jih zanima srečanje z ‘drugo stranjo’. Ko so enkrat izbrani in sprejeti, jih povabimo, da se pridružijo delegaciji iz svoje države in tri tedne preživijo na našem taboru v Mainu, ZDA. Izkušnja najstnikom predstavlja izziv in spodbudo. Prihajajo z različnih strani regijskega konflikta, nato pa se znajdejo v situaciji, ko skupaj prebivajo, igrajo športne igre, skupaj jedo in sodelujejo pri vsakodnevnih srečanjih, z 90 minutnim razgovorom s svojim ‘sovražnikom’. Ključ do vsega tega je medsebojno spoznavanje, pa tudi spoznavanje samega sebe v tem procesu. To je izkušnja, ki te spremeni in ima globok učinek na vse udeležence – tabornike, svetovalce, pomočnike in vodje delegacij.

S. I.: Programa Semena miru se udeležujejo delegacije iz približno 20 držav. Kako je organizirana interakcija med mnogimi različnimi narodnostnimi identitetami?
J. W.: Semena so na taboru organizirana po regijah konflikta. Nekateri pogradi so, na primer, namenjeni Izraelcem in Arabcem, drugi Indijcem in Pakistancem. Tudi pogovorna srečanja so razvrščena po regionalnih konfliktih, toda šport in druge dejavnosti občasno vključujejo vse udeležence. Višek poletja so Barvne igre, Olimpijske igre tabora, kjer je ves kamp razdeljen na dve mednarodni ekipi, Zelene in Modre, ki tekmujeta pri vseh dejavnostih tabora. Barvne igre spodbujajo duh sodelovanja, ki se dviguje nad nacionalno in regionalno identiteto. Pravzaprav mnogi taborniki ob koncu svojih elektronskih sporočil označijo tudi barvo svojega moštva, da bi se tako identificirali. Konec Barvnih iger je velika proslava za vsakogar, pa tudi prepoznanje moči tega, da si Seme.

S. I.: Kako so se spremenili mladi ljudje zaradi udeležbe v vašem programu?
J. W.: Nekatere mladostnike na tabor pripelje radovednost o tem, kakšen je ‘sovražnik’. Drugi pridejo, ker so jezni, prizadeti, frustrirani ter zaskrbljeni in želijo svojim sovražnikom povedati, kako se počutijo. Ti se ob tej izkušnji seveda najbolj spremenijo. Ko spoznaš ‘drugo stran’ in ugotoviš, da je tvoj najhujši sovražnik nekdo, ki ti je zelo podoben, ti ta izkušnja odpre oči in te prisili, da znova prevrednotiš svoje zaznave in razumevanje samega sebe. Ena od tabornic je to zelo dobro izrazila, ko je rekla: »Moraš iti v vojno s sabo, da bi se lahko spravil s svojim sovražnikom.« Za mnogo Semen je težje iti domov, kot pa priti na tabor. Sami so šli skozi globoko preobrazbo in se zavedajo tega, da se njihova občutja razlikujejo od občutij prijateljev, družin in celo učiteljev, ki so ostali doma. Naše osebje je tam, da bi jim pomagalo: Semenom dajemo možnost, da se drug z drugim pogovorijo o teh občutkih prek elektronske pošte, na delavnicah, skupinskih srečanjih, srečanjih staršev in vodij delegacij. Spodbujamo jih tudi, da se udeležijo programov pomoči, ki jim pomagajo zgraditi kredibilnost v lastni skupnosti. Pomembno je, da prikažejo vrednote Semen miru - zaupanja, spoštovanja in strpnosti do lastnih ljudi, preden pričnejo govoriti o izražanju teh vrednot do ‘sovražnika’.

S. I.: Nam lahko poveste kaj o Mednarodnih konferencah mladih (International Youth Conferences), ki jih sponzorirate za absolvente programa Semena miru?
J. W.: Verjamemo, da je pomembno našim absolventom omogočiti skupno delovanje pri večjih projektih. Leta 1998 smo imeli teden dni trajajočo konferenco v mestu Villars v Švici, kjer se je 120 naših diplomantov v dopoldanskih urah srečalo s svetovnimi voditelji, kot so Shimon Peres iz Izraela, jordanska kraljica Noor in Hillary Clinton iz ZDA. Preostanek svojega časa so posvetili ustvarjanju mirovnega sporazuma, kjer so razrešili nekatera najbolj sporna vprašanja palestinsko-izraelskega konflikta, kot so voda, begunci in Jeruzalem. Kasneje smo imeli konference o koreninah grozodejstev in sovraštva; o mladih in medijih ter o usposabljanju za vodenje. Te konference Semenom omogočajo artikulacijo svojih občutij in delovanje na način, ki lahko pripomore k pozitivnim spremembam.

S. I.: Kako so v delo vaše organizacije vključujejo vlada, gospodarstvo in družbeni voditelji?
J. W.: Imamo izredno srečo, da imamo podporo predsednika ZDA, ameriške zunanje ministrice, vodij tujih delegacij pa tudi podporo gospodarskih in družbenih vodij. To je velik izraz zaupanja v naše delo in tovrstno podporo ima zelo malo drugih organizacij. Leta 1993, prvo poletje našega obstoja, so Semena miru povabili, da se v Beli hiši udeležijo slovesnosti podpisa bilateralne pogodbe med izraelskim voditeljem Yitzhakom Rabinom in voditeljem Palestinske osvobodilne organizacije, Yasserjem Arafatom. Predsednik Clinton je tistega dne v svojem uradnem govoru govoril tudi o pomembnosti Semen miru. Še vedno imamo vladno podporo na vseh straneh, ne glede na to, kdo je na čelu.

S. I.: S Semeni miri ste pričeli s programom, ki je usmerjeno v pospeševanje komunikacije in razumevanja med mladimi iz Združenih držav in držav z Bližnjega vzhoda. Nam lahko poveste kaj o dosegu?
J. W.: Po 11. septembru smo pognali program, ki se imenuje Onkraj meja (Beyond Borders), z namenom, da bi spravili skupaj arabske in ameriške mladostnike. Čeprav je bil program izredno uspešen, pa nismo imeli dovolj denarja, da bi ga razvijali še naprej, medtem ko nadaljujemo z razvijanjem rednega programa Semena miru, ki združuje Arabce in Izraelce, prav tako pa delegacijo ameriških najstnikov.

S. I.: Kako se izkušnje in razumevanje, ki jih mladi pridobijo pri Semenih miru, prenašajo domov in v šolo?
J. W.: Naše osebje doma tesno sodeluje s Semeni prek delavnic, seminarjev, učnih ur in družabnih srečanj. Tako imamo sedaj Semena, ki pomagajo pri ustvarjanju in izvedbi programov, ter Semena, ki delajo kot poklicni vodje diskusij. Imamo tudi osebje, ki se ukvarja s Semeni, ki študirajo v ZDA, da bi jim pomagali razviti programe na njihovih kampusih. Novembra 2006 smo skupaj pripeljali 40 Semen iz ZDA in drugod, da bi se pogovorili o medverskih projektih in delali na ideji večjega dosega na njihovih šolah.

S. I.: S prvim projektom ste leta 1993 naslovili izraelsko-arabski konflikt. Danes se izraelski in palestinski absolventi programa Semena miru tedensko srečujejo po vsem Izraelu, Zahodnem bregu in na obeh straneh Jeruzalema, v okviru Naprednega programa sobivanja (Advanced Coexistence Program). Starejši absolveti pomagajo usmerjati mlajše pri skupinskem vodenju, pogovorih in gradnji zaupanja. Je izraelsko-palestinski konflikt najtežji od vseh, s katerimi se ukvarjajo Semena?
J. W.: To je najbrž najtežji konflikt za mnoge voditelje vlad in osrednji vzrok za mnogo jeze in obupa v velikem delu sveta. Toda pomembno se je zavedati, da je - ne glede na vprašanje - konflikt vedno boleč za vse, ki jih prizadane. Upamo, da bodo spretnosti, ki jih učimo, mladim ljudem pomagale, ne glede na to, kje in v kakšnem konfliku živijo.

Share Slovenija