Hoja mojega življenja

torek, 27. februar 2007 @ 16:03 CET

Oj deklica, ki tiho stojiš,
v duši tvoji bolečine trpiš,
oziraš se nazaj,
po hodnikih temnih saj.

Oči te tvoje mrtvo strmijo,
ustnice blede v strahu drhtijo.

Korak je počasen in težak,
ko tako sramežljivo hodiš,
bil včasih je hiter in krepak,
sedaj le zmedeno blodiš.

-- -- --
-- -- --

Oj dekle, a še vedno stojiš?
Tiho, neslišno vase bežiš?
Še vedno nemo oziraš se,
v koraku obiraš se?
_ _ _ _
_ _ _ _

Oj ženska, ki sedaj si postala,
mar še vedno mrtve so oči,
duša hladna še ostaja,
še ti ni več pomoči?
__ __ __ __ __
__ __ __ __ __

Sedaj v srcu ljubezen ti drhti,
pokončno hodiš, ne oziraš se,
v očeh se iskrica smeji,
lepa misel dan za dnem, osrečuje te.

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070227160350138