Od svežega sadja do že pripravljenih jedi, od otroških kašic do prigrizkov,
hrana, ki jo uživamo postaja vedno slajša.Sladkor je dandanašnji nikotin. Prav
tako kot tobak, bi sladkor morali prištevati med trde droge, ker škodujeta in
producirata odvisneže. Sladkor mnogi vidijo kot nevarnega zdravju in hrana,
ki jo jemo vsebuje preveč sladkorja in to ne samo v obliki saharoze, obstajajo
tudi ostale rafinirane oblike sladkorja iz sladkornega trsa, pese in koruze.Če
ga pojemo preveč postanemo debeli, bolni in nesrečni.
Sladkor uničuje zobe in naša hrana vsebuje preveč sladkorja in premalo hranilnih
snovi, kar vodi v debelost, ki je lahko vzrok za srčne bolezni, diabetes in
nekatere oblike raka.Kampanjam za zmanjšanje porabe soli v prehrani in maščob
bodo v naslednjih mesecih sledile kampanje za omejitev sladkorja in tako za
bolj zdrav način življenja. Pozornost bo usmerjena tako na sladkor, kot tudi
na maščobe, ker sta oba v proizvodnji prehrane tesno med seboj povezana, kajti
tendenca je, da če se omeji oziroma zmanjša ena substanca, se poveča druga.
Tisti, ki so skrbeli za svoje zdravje in zmanjšali porabo maščob v hrani s tem,
da so konzumirali produkte, kot s jogurti z 0% maščobe, lahko majonezo, so hkrati
uživali več sladkorja.Ampak, kako to da smo postali tako odvisni od sladkorja?
In kaj je sladkanje naših jedi naredilo našim brbončicam in s tem čutilu okusa?Hrana
definitivno postaja slajša in naše čutilo za okus je podvrženo spremembam. A
še posebej pri svežih produktih so te spremembe subtilnejše. Pogosto slišimo,
da je vse postalo slajše, ampak dejansko stanje je, da ima vse manj okusa.
Takega sadja na primer se lahko poje več, poleg tega je dandanes na razpolago
več vrst sadja skozi vso sezono, in vse to poveča prodajo.Jabolka in jagode
na primer so postale slajše, ker so jim znižali nivo kislosti. Problem je, da
je raven kislosti sedaj prenizka, sadje nima okusa po sadju, čuti se samo sladkoba.Tudi
maline so postale slajše. Včasih so imele maline rezek okus in potrošniki so
sami dodajali sladkor (in večina malin je bila vkuhanih v marmelado.) Danes
se sveže maline prodajajo v supermarketih.
Leta 1989 so začeli gojiti novo sorto malin kanadsko Tulameen. Ta sorta je slajša
od svojih starih predhodnic, tako, da se danes vse nove sorte primerjajo s to
slajšo sorto in trgovine zavračajo maline, če le te niso zadosti sladke. Naprava
za merjenje sladkornega deleža je pokazala, da maline, ki jih kopujemo v trgovinah
vsebujejo 10% sladkorja - podobno količino sladkorja vsebujejo tudi mlečni napitki
(milk shake) - poleg tega, da nimajo specifičnega okusa, ampak samo nek kisel
priokus, podobno, kot če bi žvečili liste tega grma.
Evolucijska razlaga nam govori, da smo zato nagnjeni k sladkim okusom, ker smo
se naučili izbirati hrano, ki je sladkega okusa. V naravi ne obstaja hrana,
ki bi bila sladka in strupena hkrati, medtem ko nam grenak okus sporoča, da
je lahko nekaj strupeno.Tudi materino mleko je sladko. Ampak okusi, ki pridejo
v telo med nosečnstjo in po njej, so prenešeni v tekočino znotraj posteljice
in v materino mleko, tako da dojenčki, ki jih matere dojijo, ne okusijo samo
sladkobo mleka, ampak tudi širok spekter okusov, od kislega do pikantnega.
Zategadelj so otroci, ki jih matere dojijo, bolj odprti za nove okuse, kot tisti,
ki poznajo samo mleko iz stekleničke.Cela znanstvena veja obstaja, ki poskuša
razumeti, kako se oblikujejo naše rane prioritete okusa in kako vplivajo na
to, kaj jemo v poznejših letih. Raziskovalka dr. Julie Mennella pravi, da otroci
po vsem svetu razpoznavajo ob rojstvu sladke okuse in lahko razlikujejo med
različnimi vrstami sladkorja. Mennellova je tudi pokazala, da lahko sladki okusi
delujejo kot analgetiki in zmanjšajo občutek za bolečino pri otrocih.Grenkih
okosuv se naučimo.
Pred masovno prehrambeno industrializacijo so kulinarične tradicije pripomogle,
da so otroci začeli jesti hrano, ki ni bila sladka, a bogat vir vitaminov in
mineralov. Problem, ki je sedaj nastaln je, da obstaja slab zakon med oskrbo
hrane in našo biologijo. Industrijsko pridelana otroška hrana narekuje drugo
vrsto okusov. Pred letom 1970 je samo nekaj staršev uporabljalo industrijsko
predelano otroško hrano, sedaj so se številke povečale, ker starši ne dajejo
pomena na varno in polnovredno hrano.
Nekaj proizvajalcev otroške hrane, ki oskrbujejo Evropo, dodaja v svoje produkte
saharozo, pogosto je taka hrana ne samo presladka, ampak uporabljajo koncentrirano
sadje, kot so jabolka in sladko zelenjavo, kot je sladek krompir. Na primer,
213 ml kozarec otroške hrane, narejene iz jabolk in borovnic, lahko vsebuje
33g sladkorja, kar ustreza 11 sladkornim kockam.Tudi način, kako otroško hrano
predelujejo, igra pomembno vlogo. Skoraj vsa otroška hrana spada med produkte,
ki zdržijo celo življenje. Postopek predelave je naslednji: najprej živila skuhajo,
nato dajo zmes v kozarce in jo nato še enkrat kuhajo pri 121 stopinjah celzija
ali več za več kot 40 minut.
Z visoko temperaturo dsežejo zaželjeno sterilizacijo hrane, hkrati se spremeni
tudi okus, tekstura in barva; sladkor v sadju in v zelenjavi kamelizira. Dojenčki
razvijejo tako okus za karameliziran okus. Doma pripravljena hrana je drugačna,
vsebuje različne vrste okusov, tudi, če je spirirana.Patti Rundall, direktorica
Baby Milk Action group, je prepričana, da zaradi tako zgodnje izpostavljenosti
rafiniranemu sladkorju doječki postanejo odvisni od sladkorja, ravno takrat,
ko bi se po naravni poti začeli odvajati od njega, to je, ko mati preneha z
dojenjem. In tako je potreben samo še zelo majhen korak, da otrok, ki je bil
hranjen na ta način, poseže po čokoladnih tablicah in hrani, za katero se trdi,
da je zdrava, ampak je vse ostalo, razen tega. Sadnim jogurtom niso odstranili
samo kislosti, lahko so celo slajši kot čokoladni mousse.
"Lahki" jagodni jogurt res vsebuje manj maščobe, zato pa 7% sladkorja,
ki ne sestoji samo iz fruktoze, ampak tudi iz drugih umetnih sladil.Tudi slani
prigrizki so sladkani. Čips je lahko začinjen z dekstrozo; nekateri drugi prigrizki
so "obogateni" z aspartamom. Ustvarjen je bil nov marketinški jezik
za prigrizke, ki bi naj bili začinjeni, vsebujejo pa nič drugega kot mlečni
sladkor, sladkor in dišave in ne morsko sol, črni poper, čili, kot je označeno
na vrečki.Tudi pivo ni nobena izjema. Ni nujno, da je slajše, ampak je manj
grenko in bolj blagega okusa. Proizvajalci uporabljajo manj hmelja in ječmenovega
sladu, namesto tega dodajo sladkor.Ampak, zakaj dodajajo sladkor pikantnim jedem?
Verjetno zato, ker jim njihovi svetovalci narekujejo, da otroci marajo slajše
produkte in s tem se poveča prodaja. Vzrok, zakaj so sladkorji hkrati privlačni
in škodljivi je, ker je naša fiziologija navajena na polnovredno in naravno
hrano in ne na skoncentrirano. Rafiniran sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati
se zelo hitro spremenijo v krvni sladkor, počutimo se energične in "blažene"
- nakar sledi energijski padec, ker trebušna slinavka sprosti inzulin, da zniža
nivo krvnega sladkorja, sledi želja po še večjih količinah sladkorja. Povrh
vsega pa, če sestoji več kot četrt kalorij samo iz praznih rafiniranih sladkorjev,
telo začne porabljati minerale in vitamine za presnovo teh sladkorjev.
Po zaužitju polnovredne hrane se nivo krvnega sladkorja obnaša povsem drugače.
Polnovredna hrana daje občutek sitosti in se počasneje presnavlja, tako da se
energija sprošča enakomerno dalj časa. Ko pojeste sladkor, si ga želite le še
več. In tukaj leži uspeh prehrambene industrije. Na koncu je na milijone ljudi
odvisnih od sladkorja. Simptomi odvajanja od sladkorja, so podobni simptomom,
s katerimi se srečujejo odvisniki od morfija ali nikotina.Ampak industrija o
tem noče nič slišati. Na internetnih straneh je mogoče zaslediti, da je sladkor
naravni ogljikov hidrat…vir glukoze, vitalno gorivo za možgane in telo….nujen
del aktivnega načina življenja.
Prodaja sladkanih gaziranih pijač je za malenkost upadla v zadnjih nekaj letih,
ko so postali priljubljeni sveži sokovi, ampak glede na zadnje desetletje je
prodaja še vedno na višku. Ampak zgleda, da postajajo tudi sveži sokovi slajši.
Firma Sainsbury's je začela s prodajo svežih iztisnjenih sokov, ne iz koncentratov;
grozdni sok, ki vsebuje sapojemajočih 44g sladkorja na kozarec. To je več sladkorja,
kot ga vsebuje pločevinka koka kole. Barry Popkin iz universe v Carolini je
ugotovil, da je sorazmerno z urbanizacijo in odvisnostjo od predelane hrane
za tretjino naraslo število kalorij, ki jih sestavljajo sladkorji.
Danšnji otroci dobijo 16-17% dnevnih kalorij iz predelanih sladkorjev, čeprav
leži predlagan maksimum, če želite obiti bolezni povezane z nepravilno prehrano,
pri 10%. (Fiziološko ne obstaja nobena potreba po tem, da bi človek sploh jedel
rafiniran sladkor).Za prehrambeno industrijo je težje omejiti sladkor kot sol.
Sladkor ima mnogo funkcij, poleg funkcije kot sladilo. Je poceni mašilo. Uravnava
vlažnost, podaljšuje rok trajanja. Tako je dragocen za ekonomijo in podjetja,
da so, namesto, da bi zmanjšali količine sladkornega deleža v hrani, razvili
nov razred aditivov, ki bi prekrili sladkobo. Uravnavalci sladkorja se skrivajo
pod imenom "arome" in preprečujejo čutilom za okus, da bi prepoznali
sladkobo. Priporočajo jih kot dodatke v predelani hrani, kot so sir, meso in
solatni prelivi, katerim dodajajo sladkor, ki se v teh živilih ne bi smel čutiti.
