|  Glavica zvončka niha v vetru,
se v divjem ritmu upogiba
strastnega napeva mojega srca.
Po licih tvoji lasje mi polzijo,
neslišno, kot nežna roka sna.
Tvoje telo v ritmu z mojim se giba,
ustnice vroče nama drhtijo,
potapljava se v globine brez dna.
Prebujam se v motno jutro
zgodnje pomladi, ne vedoč,
da vse bile so le sanje!
Sinjina neba, barve tvojih oči,
je vzdramila v meni občutek pekoč,
da nič več ob meni te ni,
skrivnostna vilinska kraljica,
nekdaj moja sinjeoka lepotica.
|
NE ZAMUDITE
Prebujam se v motno jutro
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 24. februar 2007 @ 21:26 CET
Še tvoja šesta lepa pesem, Žafran! Moram reči, da si zelo ustvarjalen :)) ! Ja, zdaj boš pa nekaj časa sanjal o svoji sinjeoki. Vse to spada v proces odljubljanja in pozabljanja. Zelo boleče so te reči, zato jih je treba spraviti iz sebe in jih izraziti, potem pa menda počasi izzvenijo. Tako pravijo, vendar tega ne verjamem preveč. Če nekoga res ljubiš, in tudi če ga moraš zapustiti, ljubezen ne izzveni, samo pritaji se v najbolj oddaljen kotiček srca. Ne vem, zakaj mora biti tako, zakaj nas mora mučiti do konca življenja?! Mar ne bi bilo najbolj enostavno, zaspati, naslednji dan pa se zbuditi odljubljen :)). Koliko vsega bi bilo s tem prihranjenega, koliko nepotrebnega bremena odvrženega.
Lepa pesem, Žafran! A ne sanjaj preveč, da ti duša ne izgori, da v njej ne bo spet ostal le pepel, siv, koprenast in hladen.... sposodila sem si tvoj verz, saj ne zameriš?
Še naprej prijeten večer ti želim
Ljuba
Prebujam se v motno jutro
Prispeval/a: Žafran dne nedelja, 25. februar 2007 @ 10:42 CET
Ne boš verjela, ampak tvoji komentarji mi veliko pomenijo.
Kot bi mi govoril najboljši prijatelj.
Nekako me pomirijo in vzbujajo novo upanje.
Hvala, res si dobra prijateljica.
Upam, da te bom kdaj tudi osebno spoznal!
S tabo bi se dalo čudovito pogovarjati!
Tak občutek imam.
Lep pozdrav Žafran