Benjamin Creme (Objavljeno v reviji Share International, januar/februar 2007)
Ta članek je urejena verzija govora Benjamina Crema na transmisijski konferenci, ki je avgusta 2006 potekala pri San Franciscu v ZDA.
Ta članek temelji na članku, ki ga je moj Mojster maja 2006 napisal za revijo Share International.

Enotnost v raznolikosti
V stoletjih je človeštvo privzelo veliko različnih oblik vladavine, od najbolj tiranskih do najbolj enakopravnih. Danes je večina držav izbrala demokratično obliko, t.j., da ljudstvo izvoli nekoga z glasovanjem za eno ali drugo politično stranko. Velja predpostavka, da je tak sistem volitev pošten, brez zlorab in prevar. Na žalost pa nas nedavna zgodovina uči, da to ni tako. Tudi v tistih državah ne, ki najbolj poudarjajo poštenost volitev. Veliko je prevar in hinavstva, posamezniki in stranke pa prihajajo na oblast z zvijačami in prevarami.

Bolj avtoritarne so tiste enostrankarske države, kjer vse odločitve sprejema odbor 'močnih', za katerimi stoji vojska in policija. Ljudje nimajo besede pri zakonih, ki jim vladajo, ter pogosto ne čutijo potrebe, da bi v zvezi s tem zahtevali kakšne pravice.

Nekatere države so v primežu krutih tiranov, željnih moči in bogastva, ki ju prinaša moč. Nekaterim vladajo zaslepljeni fanatiki, prepričani, da so oni sami in njihovi častilci v rokah Boga in da izvršujejo njegove načrte. Druge države poskušajo pomagati svojim ljudem iz revščine in trpljenja in zavračajo zahteve svojih bogatih sosedov. Spet tretje pa se borijo za neodvisnost ali pa so v breznu kaosa in državljanske vojne.

Človeštvo si mora k srcu vzeti nauk, ki iz tega izhaja: potrebe različnih ljudi je mogoče organizirati na različne načine. Pri teh pomembnih zadevah je nujno potrebna večja strpnost. Energije žarkov, ki vladajo posameznim narodom, so različne, in zahtevajo različne strukture, skozi katere lahko izrazijo svoje kvalitete. Načrt evolucije ne predvideva, da bi prevladal en sam način vladanja, demokratičen ali ne. Potrebe ljudi so resničnejše in pomembnejše od ideologij. Strpnost do drugačnosti združuje, medtem ko ideologije razdvajajo.

Ko bo Maitreja javno spregovoril, bo pokazal, da je enotnost v raznolikosti ključ do harmonične prihodnosti. Vsi narodi imajo usodo, edinstveno in sveto. Maitreja bo pokazal, kako je mogoče doseči to blaženo stanje in vzpodbudil ljudi, da bodo odprli svoja srca za modrejše razumevanje načrta. Pod njegovim vodstvom bodo ljudje začeli ceniti bogastvo svojih in tujih dosežkov. Potreba po tekmovanju in prevladi se bo postopno umaknila in za človeštvo bo nastopilo novo obdobje bratstva in miru. Tako se bo zgodilo.
(Mojster -, prek B. C., S. I. maj 2006)

Preden spregovorim o svojih pogledih na ta članek in ga poskušam razširiti, bi vas rad spomnil na stalne potrebe človeštva, ki jih imenujemo Maitrejeve prioritete. To želim storiti zato, ker v primeru, da so pravilne, in osebno verjamem, da so, jih bomo hitreje izpolnili, če jih bomo imeli stalno pred očmi in se jim ves čas posvečali.
Tisto, čemur ne namenimo pozornosti, se ne bo uresničilo, in to se dogaja danes.

Vsakih nekaj let nastopi kriza - potres, cunami, grozna lakota, ki prizadene dele Afrike ali druge dežele. Tedaj se srca ljudi takoj odprejo in ljudje vse napore vložijo v to, da bi zbrali dovolj denarja za rešitev te krize. Dokler se krizi posvečamo, je potreba zadovoljena. Prizadete države dobijo zajetne finančne donacije za reševanje krize. Po mesecu ali dveh mediji prenehajo pozivati k zbiranju denarja. Potreba je videti zadovoljena, ne glede na to, ali je bila pomoč pravilno razdeljena ali ne. Miselna oblika o potrebi, hitri in nujni pomoči izgine iz našega mišljenja, in vrnemo se k svojim opravkom.

Koliko koncertov za zbiranje denarja smo imeli? Kolikokrat so ljudje zbirali denar pod geslom: "Rešimo milijone stradajočih ljudi?" To se zgodi vsakih nekaj let, medtem ko sestradani milijoni ljudi na tem svetu potrebujejo resnično ekonomsko pravičnost. Maitreja bo, v to ste lahko prepričani, ljudem odkrito povedal, da je potrebno končati katastrofo, ki se dogaja vsak dan: 35.000 ljudi umre od lakote v svetu izobilja. Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom se katastrofa nadaljuje. Čas je, da se spoprimemo s to tragično situacijo milijonov ljudi in jo prekinemo enkrat za vselej.

Verjamem, da bo za dosego tega potreben Maitreja. Ne on osebno, pač pa njegova prisotnost, njegovi nauki, njegovo opozorilo, da je reševanje nujno in da je stanje sramotno, kot bi dejal on sam. Pravi: "Nič me tako ne razžalosti, kot ta sramota. Ločenost mora izginiti s tega sveta. Potrjujem, da je to moj cilj." To je prvi cilj, rešitev stradajočih milijonov v svetu. Koristno je, če se skupine, kot je ta, osredotočajo in vedno razmišljajo o Maitrejevih prioritetah, ne le na predavanju, ves čas se je potrebno zavedati osnovnih potreb človeštva.

Še enkrat vas bom spomnil na Maitrejeve prioritete, kot jih razume moj Mojster v članku "Sin človekov" (Share International, junij 1984).
Poglejmo njegove prioritete: vzpostavitev miru; uveljavitev sistema delitve dobrin; odstranitev krivde in strahu, očiščenje src in umov ljudi; izobraževanje človeštva o zakonih življenja in ljubezni; vpeljevanje v misterije (misterije posvečenj); olepševanje mest; odstranitev ovir za potovanje in izmenjevanje ljudi; ustvarjanje bazena znanja, ki bo dostopen vsem.

Kot zadnje - "bazen znanja, ki bo dostopen vsem" - lahko razumete internet, ko bo brez omejitev dostopen za vse, kar pa trenutno ne velja. Ko bo svobodno in brez omejitev dostopen vsem, vsem državam brez izjeme, ko ne bo zadržano nič, kar človeštvo potrebuje, bo tako, kot da bi bil vsakdo lastnik vseh knjig v Aleksandrijski knjižnici.
S tem v mislih se ponovno ozrimo na Mojstrove besede v članku "Enotnost v raznolikosti".
"V stoletjih je človeštvo privzelo veliko različnih oblik vladavine, od najbolj tiranskih do najbolj enakopravnih."

Za najbolj despotske upamo, da so stvar preteklosti, in mislim, da je večinoma tako; resnično veliki tirani, kot so bili Džingiskan in njemu podobni, so na srečo del preteklosti, toda še vedno je prisotnih veliko tiranov, nekateri so se poslovili šele pred nedavnim. Spomnimo se Hitlerja, Mussolinija in podobne druščine. Lahko se spomnimo različnih desničarskih, militarističnih diktatur, ki jih je ta država, Združene države Amerike, vsilila južnoameriškim državam, kot je Čile. Tam so imeli svobodno izvoljeno demokratično vlado pod Salvadorjem Allendejem, ki je bil slučajno levičar. To ni bilo sprejemljivo za vlado ZDA, zato so se ga znebili. CIA je organizirala prevrat, ki je Allendeja in njegovo vlado vrgel z oblasti in namestila diktatorja fašističnega tipa, ki je bil tesen prijatelj ge. Thatcher, generala Pinocheta, ki je zelo znan po svojem despotskem vladanju. Ko so ga poklicali pred sodišče, da bi mu sodili za njegova dejanja, je imel vedno težave s srcem, ni mogel hoditi ali je bil celo preveč bolan, da bi prišel na sodišče, da bi se soočil s svojimi tožniki.
"Danes je večina držav izbrala demokratično obliko, t.j., da ljudstvo izvoli nekoga z glasovanjem za eno ali drugo politično stranko."
Ko bi le držalo. Ena od tragedij, tako za ZDA kot za svet, je bil nenavaden način, na katerega je prišla na oblast trenutna administracija. To je bila najbolj sleparska in pokvarjena zloraba v dolgi zgodovini zlorab, vse nazaj do Anglije v 18. in 19. stoletju. Takrat so kandidati za člane parlamenta glasove kupovali z galonami - galonami piva. Hodili so po malih mestih in vsem točili pivo, kolikor so ga lahko popili, zraven pa še delili krepke obroke in zlate kovance, ki so bili vredni po eno gvinejo. Te zlate gvineje so pripeljale na oblast ducate ljudi, ki so želeli zmagati le zato, ker so bili poslovneži, in to, da so člani parlamenta, je bilo dobro za njihov posel. To jim je dalo moč in vpliv, ki ga sicer ne bi imeli.

Zloraba je bila običajni postopek.
Dandanes so volitve v Britaniji precej bolj poštene. Niso 100 odstotno poštene, so pa precej bolj. Navadno med in po volitvah pride na dan, da je lokalni odbor kakšne stranke, ne vsa stranka, našel način, kako se dokopati do večjega deleža glasov. To se dogaja. V Britaniji, "materi parlamentarne ureditve", se še vedno dogajajo manjše volilne zlorabe. Toda nikjer v sodobnem svetu ni bilo take korupcije, ki je spremljala drugo izvolitev predsednika Busha v ZDA. Vsi vemo za zlorabo, ki ga je pripeljala na oblast na prejšnjih volitvah. Takrat je zmagal Al Gore, vendar mu tega niso priznali. Drugič je zmagal Kerry, vendar mu tega niso priznali.

Eden od mnogih uporabljenih trikov je bil ta, da je bil v tistih delih države, kjer je glasovanje potekalo prek elektronskih glasovalnih avtomatov, eden od glavnih dobaviteljev teh naprav ključni donator finančnih sredstev za Republikansko stranko. Njegovo podjetje je avtomate nastavilo tako, da je bil vsak peti glas za Kerryja avtomatično spremenjen v glas za Busha. Poznam žensko iz Massachusettsa, ki je volila prek avtomata. Glasovala je za Kerryja. Avtomat nudi možnost, da volivec preveri, ali je bil njegov glas resnično zabeležen. Preverila je in izpisalo se je Bush. Ponovno je preverila in spet je pisalo Bush. Osemnajstkrat je izpisalo Bush, preden je končno izpisalo Kerry. Ne morete si predstavljati obsežnosti te prevare na zadnjih volitvah v ZDA. Za svet je bila to popolna tragedija.

Tega seveda ne morem dokazati, toda prepričan sem, da če bi na prvih volitvah zmagal Al Gore (kar se je v resnici tudi zgodilo), se 11. september ne bi zgodil. Verjamem, da je bil napad načrtovan že pred tem. Priprave bi se nadaljevale, toda Gorove poteze bi bile tako drugačne od tistih, ki jih je potegnila sedanja administracija, da za izpeljavo 11. septembra ne bi bilo enake volje in občutka nujnosti.

Če se 11. september ne bi zgodil, bi bil svet povsem drugačen. Ta dan je sedanji administraciji ZDA dal priložnost za napad na Afganistan. Talibani so zelo tog in neprizanesljiv fundamentalističen islamski režim. Pod njimi je težko živeti, toda kot celota niso bili teroristi. Sedaj, ko so bili premagani v bojih v Afganistanu, so se prerazporedili in se vrnili z vsem terorističnim znanjem. Sedaj so teroristi in odhajajo v Irak, ki je na široko odprt za vse, ki želijo ustvariti kaos.

Povsem po nepotrebnem je bil v Afganistanu ustvarjen celotni narod teroristov. Napad na Irak je grozna tragedija za svet. Sedaj so v Iraku na robu državljanske vojne. V resnici sedaj tam dejansko poteka manjša državljanska vojna. Na srečo ni zajela celotne države, kljub temu pa gre za državljansko vojno. Mislim, da nobena vojna ni tako grozna kot državljanska.

Med špansko državljansko vojno je ena stran ulice podpirala generala Franca, druga pa republikansko vlado. Borili in pobijali so se med seboj, prav tako kot nedavno na Kosovu in v Bosni pod okriljem tedanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića.

Svet ni prišel le do točke brez povratka, pač pa do totalne krize, do totalnega soočenja med dobrim in slabim, med tem, kar ustvarja dobro in tistim, kar ustvarja nasprotno. To je rezultat energij meča razkola. V Svetem pismu beremo, da je Jezus dejal: "Razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu" itd., vse zelo destruktivno. Meč razkola, pa naj se sliši še tako ironično, je energija ljubezni. To se je dogajalo prej in se dogaja tudi danes in to bo Maitreja natančno osrediščil.

Energija ljubezni se sedaj preliva prek vseh ravni. Prežema svet in na človeštvo vpliva tako, da potencira to, kar ste. Če ste dobronameren človek, bo to spodbujeno in okrepljeno. Če ste uničevalni in zlonamerni boste postali še hujši. Spodbujeno je vse, tako dobro kot slabo. Na ta način bo človeštvo zelo jasno videlo, kaj mora storiti. Če se to ne bi zgodilo, bi morda imeli občutek, da se lahko še naprej bojujemo, kot doslej. Bilo bi težko, toda morda bi si mislili, da bi se sčasoma stvari najbrž polegle in bi bilo spet vse v redu - kot ni bilo še nikoli v preteklosti. Meč razkola ostri razlike in pred človeštvom jasno razgrinja možnosti. Vse več ljudi z izostrenim pogledom, ki ga daje meč, vidi, da alternativa miru ne obstaja. Če ne bo zavladal mir, bo vse življenje na planetu uničeno.

Mir, potemtakem, za človeštvo ni več samo izbira, pač pa nuja. To razumevanje je rezultat Maitrejevih energij ljubezni. Meč razkola človeštvu jasno zarisuje pot naprej: skozi bratstvo, pravičnost, medsebojno delitev dobrin in mir; skozi svobodo, pravilne odnose in vse, kar iz tega izhaja. Vse to ali pa nadaljevanje po dosedanji poti in uničenje vsega življenja. Maitrejev meč razkola pred človeštvo razgrinja konfrontacijo črnega in belega, da jo lahko vidimo jasno, ostro in brez zabrisanih robov. Mi se odločimo za eno ali drugo stran. Lahko se odločimo stopiti po poti pravilnih človeških odnosov, ustvarjalnosti in harmonije, ali pa po poti napačnih odnosov in sčasoma popolnega uničenja. Zelo pomembno je, da pred naslednjimi volitvami vsi v tej državi (ZDA) zahtevajo povsem drugačen volilni sistem. Ne smete dopustiti volilnega sistema, kakršen je bil na zadnjih dveh volitvah. Za te vem, da so bile bolj prevarantske od volitev v katerikoli "banana republiki". Bile so nezaslišane, za vas in za svet. Nikoli več ne smete dovoliti, da bi vaša vlada to ponovila. Volilni sistem bi moral biti tak, da bi bil dokaz za vašo izbiro vaš podpis. To bi moralo veljati za sleherni glas. Ne bi smeli dovoliti, da podpise nadomestijo avtomati in prevare, kot se je množično dogajalo na zadnjih volitvah. Znano je, da je večina mladih želela spremembo in je volila Kerryja. V mnogih krajih so jih zbrali v posebnih prostorih, niso se smeli pridružiti ostalim, ki so čakali, da bi oddali svoj glas. Tam so jih zadrževali več ur. Če mlade, stare 18, 19 in 20 let, več ur zadržujete, ne bodo ostali. Volišča so množično zapuščali. Takšna praksa je bila zelo razširjena. To je zelo enostavno: mlade je potrebno odstraniti z volitev. Ti glasovi so bili nekomu odvzeti, morda gre za tisoče glasov, in to bi lahko bilo odločilno, če bi bila kandidata izenačena. To je zelo enostavno, zelo učinkovito in zvito.
"Na žalost pa nas nedavna zgodovina uči, da to ni tako. Tudi v tistih državah ne, ki najbolj poudarjajo poštenost volitev."

Nobena država ni tako pozorna na poštenost volitev v drugih državah, kot so ZDA. Ne samo, da morajo biti volitve poštene, pač pa tudi "demokratične". Morajo biti "demokratične", sicer so gotovo nepoštene in tako nelegalne.

Hamas je bil izvoljen s popolnoma poštenim in legalnim volilnim sistemom in je tako postal svobodno izvoljena palestinska vlada. Administracija ZDA je zavrnila priznanje ali sodelovanje s Hamasom. Izrael, ameriški lakaj, prav tako ne želi imeti opravka s predstavniki Hamasa, ker naj ne bi bili demokratično izvoljeni. Kako naj bodo še bolj demokratično izvoljeni, če je zanje glasovala velika večina prebivalcev? To je bil plaz, Hamas je dobil skoraj 90 odstotkov glasov. Kaj lahko storite zoper takšno dvoličnost in dvojna merila v državniških zadevah?
www.share-international.net/slo