Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070209212213789

Hvalnica Klarnici petek, 9. februar 2007 @ 21:22 CET Uporabnik: Tatjana Malec O Klarnica, ljubica moja, mili spev sonca, klic tvoje trte v višino s priprošnjo, da dozoriš v zlato kapljico, ki zasenči vsem zvezdam obraz. Plahutajoča ptica grozda, ki te slastno zoblje s kljunom, s polno lupino sladkosti. O krasota, naslonjena na dlan zaljubljenega dekleta, kraljičina na dvoru svoje davne genealogije sanj, sedeča na pričevalnem kamnu svoje avtohtone rasti nad reko Vipavo. Sonce v jantarju na blazini zemlje. Umik časa v sedanjost, ki te znova oživlja. Studenec sladke brejske nesmrtnosti vina, ki se me dotikaš čez griče z mavrico nad jato ptic in lastovko, ki se vrača k tebi, od diha do diha, kot mala pegica v očesnem sijaju mladenke. Podprta si z vedami o svojem davnem poreklu, genetsko čista, slajša od besed onih, ki te hvalijo, ko te pijejo. Živiš pod isto streho z žlahtnimi rdečimi vini, ki dozorevajo v velikih akacijevih sodih. Stopim v klet in v Cabarnet Sauvignonu vonjam gozdne sadeže, v Barberi temno murvo. Oh, kakšna omamnost! Brejka, natoči mi prosim, čašo Tokaja, daj mi za pokušino Beli Pinot, Chadeonnay, z Rumenim Muškatom mi posladkaj okus! Še Rebulo, Rizling, Sivi Ponot, Merlot, Cabarnet, Suvignon Barbero – Rose mi vsakega po eno kapljico v čašo natoči! S Klarnico mi blagoslovi srce! Občutim pojoče dozorevanje z medenimi notnimi zapisi v glasu grozda in šepetanju trtinih listov, ko pri Makovčevih režejo domači kruh iz peči in ti postrežejo s sirom in orehi. Pijem v svileni čaši zlatega dragulja, s kristalnimi usti, v katerih se smejijo norost in strasti, govorijo plameni besed, na tisoče svetilk blagoslavlja Brejke in Brejce in zadržani vonj žlahtnosti po cvetočih poljih pod cerkvico na hribu svetega Martina. Ena sama ljubezen! …je vabilo za mojo pesem, da sem popisala jagode s stihi in jih porisala s poljubi, ljubeče v kovnici zlata na brejskih gričih. Klarnica, z vsako jagodo si položila izpit svoje rodnosti v ritmu zemlje in brejskih duš, z vsako jagodo si razveselila pogled vinogradnika, z vsako jagodo si zapisala zemlji zakon svoje čistosti, z vsako jagodo si se oddolžila znoju Brejk in Brejcev. O Klarnica, slišim davni šepet v Makovčevem hramu, templju prijateljstva, ljubezni in sožitja vasi! Premagala si spanec v presnovi iz davnine z vztrajanjem v starodavnem nihalu diha, zasidrana v zemljo kot bi bila rojena iz krča ženske, ki je ob tebi nosila in rojevala otroka, zaobljubljena velikim načrtom in potovanjem. Klarnica, pije te njegovo veličanstvo Tenno Heika Akihito na japonskem dovoru. Slovenska nevestica Klarnica o tebi so že v davnini sanjali Cesar Shöwa Hirohito, Cesar Taishö Yoshihito, Cesar Meiji Morusuhito in japonski cesarji iz obdobij Muromachi in Edo. Odsevajoča v odblesku kapelice na križpotju starih spominov iz Dobravelj prek Kasul po štreki, si utelešenje oblaka, vsa zlizana od dežja po obrazu, z žuborenjem svile spomina, z nihanjem strune na trtini veji kakor zaobrnitev časa v sledi jagod. En sam spomin, ena sama ljubezen! Komentarji (1) www.pozitivke.net