Delček raja

sreda, 7. februar 2007 @ 14:44 CET

Ledenik mogočni nesel skale,
Stresel jih po gozdu je kot šale,
Prišla mati je narava,
Dih življenja jim je dala.

Ko mogočne so ob drevju rasle,
So na njih se srne pasle,
Polne maha in grmovja,
Pade nanje žarek z obzorja.

Tudi takšna je, ki moti,
Izgleda, da živi v zmoti,
Saj iz nje je bor priplezal,
Moj pogled se nanj je zvezal.

Utrip življenja je mogočen,
Miren sem, čeprav to nočem,
In poslušam le tišino,
Zaprem oči, vidim mesečino.

In tedaj zaslišim zvoke,
V ozadju, v smeri roke.
Žuborenje mrzle vode,
V mislih vidim le labode.

Uzrem tolmun, Zeleno moder,
Ki je kot narave koder,
In se igrivo lesketa,
Napolni dušo, kreposti da.

In se opomnem, da sem v raju,
Resda v malo odročnem kraju.
Vendar zdi se drug planet,
Kjer sem sam in nenapet.

Potlej vrnem se v realnost,
Čas odšel je, ta banalnost.
In še enkrat se ozrem na njo,
Na izvir, na Kamniško Bistrico.

4 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070207144403981