Zakaj slike pogreba si želimo?
Spomin na umrlega gojimo?
Zakaj se vračamo na kraje,
ki bi jih pozabili raje?
Kjer sva midva se razšla,
kjer tujca sta zašla,
kjer zgorela je hiša, prijaznejših ljudi,
zakaj vračati se tja, kjer življenja ni?
Kjer niti sonce ne živi?
Ljudje radi se spominjamo.
S tem sedanjost zamujamo.
Ko zgodi se nekaj slabega,
pa čeprav le nekaj malega,
če pomeni nam veliko,
lahko vzame nam leta,
saj žalost in nemir se nam obeta.
Zakaj se želimo spominjati slabih reči?
Trpljenja, joka, stiske si želimo?
..
..
..
Kaj pa, če si v to prisiljen?
Zakaj slike pogreba si želimo?
