Skozi tisočletja se je sadje in zelenjava razvila in prilagodila svojemu okolju, kar je vodilo v pestrost različnih sort znotraj ene same osnovne vrste rastline. Pred 100 leti na primer, so v Veliki Britaniji poznali 120 različnih sort visokega graha. Od rojstva industrijske pridelave hrane se je število sort začelo zmanjševati. Naravni ekosistemi potrebujejo prilagodljivost in raznolikost, tako npr grah zori skozi celo poletje, kar nudi pridelek vso sezono in varnost ob različnih vremenskih neprilikah. Na drugi strani je industrijska pridelava hrane odvisna od velikih sistemov, ki uporabljajo le semena, ki dozorijo ob enakem času in omogočajo hkratno predelavo in procesiranje.
Navkljub navideznemu obilju hrane HDRA (britanska organizacija za ekološko predelavo) opozarja, da je odvisnost od ene same vrste lahko katastrofalna, ko pridelek ne uspe bodo, ob prisotnih klimatskih spremembah, lokalni prilagodljivi viri hrane postali vedno bolj pomembni.
Začetki “Banke semen” (The Heritage Seed Library) so spodbujeni od EU regulativov, po katerih semena, ki jih ni potrdil EU, se ne smejo prodajati. To je povzročilo mnogo skrbi, da ne bi bila komercialno manj privlačna semena izgubljena.
Danes hranijo približno 700 sort semen v “živi knjižnici.” Semena lahko pridobimo tako, da se včlanimo, vendar le ko si knjižnica zagotovi zadostno količino semen. Iniciativa ima trenutno več kot 10,500 članov in deluje tesno z britanskimi ministrstvi, ki vodijo strategijo varovanja genetskih virov v kmetijstvu.
www.gardenorganic.org.uk
