Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

NA TRIMEJI PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI
Izguba ljubljene osebe - naj je zaradi ločitve ali smrti - oziroma razpad partnerske zveze korenito poseže v naše življenje. Človek ne more biti povsem pripravljen na intenzivne občutke jeze, žalovanja in žalosti, ki sledijo, in ena od najtežjih stvari je vnovično soočenje s stvarnostjo, z življenjem.
Položaj se dodatno zaplete, če imamo otroke, saj se srečamo z vprašanjem samohranilstva (ali, na drugi strani omejenega "dostopa" do otrok), in če nekdanje partnerstvo povezujejo nerešena finančna in bivanjska vprašanja. V vsakem primeru je zapuščanje partnerske zveze in vstopanje v nov svet stresno obdobje, ki ga moramo, naj se situacija zdi še tako brezizhodna, prebroditi z veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti.

PREBOLETI IZGUBO
Konec razmerja, poleg neizbežne panike, ki je eden od prvih odzivov, spremljajo številni negativni občutki: osamljenosti, strahu, negotovosti, dvoma vase, brezizhodnosti, izdanosti, krivde in še bi lahko naštevali. Pomembno je, da te občutke prepoznamo, da se zavedamo, da so običajni, da se jih ne bojimo in jih ne tlačimo v podzavest. To je namreč način, kako nas um opominja, koliko nam je ta oseba pomenila, obenem pa tudi, da je naše življenje polno izzivov in pogosto nepredvidljivo.
Po svoje je težje preboleti osebo, ki je še živa in o kateri vemo, da ima novo razmerje z drugo osebo. Intenzivnost izgube se dodatno poveča, če o nekdanjem partnerju in njegovem/njenem novem razmerju intenzivno razmišljamo ter ugibamo, medtem ko se hkrati smilimo sami sebi.

Vsak človek preboleva izgubo partnerja na sebi lasten način, vsakdo žaluje po svoje. Toda v splošnem obstaja pet značilnih faz žalovanja:
1. Zanikanje in izolacija: "To se ne more dogajati meni!" Ta faza je polna nejevere in zanikanja. Če je vaš partner umrl, se vam zdi, da bo vsak čas stopil skozi vrata. Če sta se ločila, pričakujete, da si bo premislil.
2. Jeza na partnerja, situacijo in vse, ki so vanjo vpleteni, je običajna. ("Kaj mi je naredil/a?") Lahko ste celo jezni na bivšega partnerja, ki je umrl, oziroma na partnerja, ki vas je zaprosil za ločitev in s tem razdira družino.
3. Pogajanje: "Kaj če" faza, ko se sprašujete, kaj vse bi lahko storili drugače. Skušate se pogajati, da bi spremenili situacijo ("Če ostaneš, se bom spremenil/a").
4. Žalost in depresija: "Res se je zgodilo." Zaveste se, da se položaj ne bo spremenil in da vam nihče ne more vrniti druge osebe. To priznanje samemu sebi pogosto sproži depresijo; obdobje, ki mu sledi, je skorajda praviloma tiho, umirjeno in umaknjeno.
5. Sprejetje izgube. Čeprav niste pozabili, kaj se je zgodilo, ste pripravljeni storiti korak naprej.
Naštete faze si ne sledijo nujno v tem zaporedju; pogosto so namreč prepletene in ena stopnja - katerakoli - se lahko ponovi večkrat. Včasih lahko že droben dogodek (v omari najdete srajco nekdanjega moža; na regalu v dnevni sobi še vedno stoji družinska fotografija; kuhanje nedeljskega kosila vas spomni na skupne obrede; glasba obudi spomine na začetke zdaj že končanega razmerja; izbira kraja za poletni dopust obudi nostalgijo po romantičnih večerih v dvoje itd.) sproži ponovitev posamezne faze. Navadno traja leto do dve, da naštete faze preidete in si opomorete od ločitve oziroma izgube partnerja.

INVENTURA
Preden boste pripravljeni narediti korak naprej oziroma živeti dalje, morate najprej opraviti inventuro in analizo stanja, pogledati, "kje ste", predvsem pa izkusiti vsa omenjena čustva in občutke ter se zavedati, da so normalni. Dokler ne prebolite preteklega razmerja, dokler niste o njem zmožni razmišljati brez vpletanja čustev, se boste težko odprli drugemu človeku, pa naj vam je še tako prirasel k srcu. Zato si morate vzeti čas in potrebno "čustveno energijo" ter v celoti prebroditi občutke izgube. Pri tem vam lahko pomagajo tudi drugi: družina, prijatelji. Izogibajte pa se sprejemanju pavšalnih trditev in nasvetov. Že res, da v trenutkih, ko najbolj žalujete za izgubljenim partnerjem ali ste osamljeni, pogosto potrebujete človeka, ki vas bo takoj potolažil. Toda najpogostejši nasveti prijateljev so pogosto zelo splošne resnice, ki ne pijejo vode:
- "Čas celi vse rane." Prvič, to ni vedno res, in drugič, kdo si želi trpeti mesece, celo leta, in upati, da bo morda (ne nujno) bolje?
- "Ni te vreden/a". Že mogoče. Toda kako si boste s tem pomagali?
- "Zabavaj se z nami, nekaj kozarcev vina in pozabil/a boš nanj/o." Alkohol in druge droge niso izhod. V takšnih okoliščinah je to celo nevaren nasvet, saj utegnejo negativne občutke le še poslabšati - če ne začasno, pa zagotovo naslednji dan.
- "Zakaj nisi že prej prekinil/a, če je bilo tako hudo?" Najslabše v takšnih okoliščinah je zastavljati vprašanja, ki vam že tako ali tako rojijo po glavi.
- "Spoznal/a boš drugega/drugo, svet je poln dobrih moških/žensk." Drži. Toda nanje po vsej verjetnosti ne boste tako hitro pripravljeni. Itd.

KAKO TOREJ NAPREJ?
Prvi korak potem, ko ostanete samski, je, da si to priznate. Drugi korak je, da nadaljujete z življenjem. To seveda ni preprosto. Težko je, ko se po končanem razmerju nenadoma začnete spraševati, kaj boste počeli v soboto zvečer, s kom boste zjutraj pili kavo, koga boste klicali in spraševali, kdaj pride domov. Zastavljajo se vam številna vprašanja. Kako preboleti preteklo razmerje in se hkrati odpreti za nove možnosti in priložnosti? Kako se spopasti z občutki nemoči in negotovosti, sploh takrat, ko ste znova pripravljeni na spoznavanje novih ljudi? Kam vas bo popeljalo naslednje razmerje? Se boste znova opekli? Se v to sploh podati?

Naučiti se vnovičnega samskega življenja je težko, ni pa nemogoče. Dlje ko ste bili v zvezi, več sprememb lahko pričakujete - toda vse ne bodo slabe!
Najprej boste verjetno ugotovili, da se je vaše družabno življenje omejilo. Povsod okrog vas bo vse polno poročenih ter vezanih prijateljev, znancev, sodelavcev. To je seveda pričakovati, vendar naj vas ne vrže iz tira. Med odkrivanjem nove izkušnje boste pogosto živčni, prestrašeni in osamljeni. Vse to je povsem normalno; malo strahu je, kot smo že povedali, sprejemljivo, ne smete pa dovoliti, da bi ti občutki uničevali nekaj, kar bi sicer lahko bilo veselo življenje. Še posebno, če vaše novo samsko življenje pomeni selitev v drugo mesto ali druge korenite spremembe, bo vaše prizadevanje, da bi si ustvarili novo življenje, drugačno in težje. Vsekakor upoštevajte, da morate živeti! Nihče ne bo potrkal na vaša vrata in se vam ponudil, med ljudi se morate pomešati sami. Bodite torej dejavni in družabni. Sklepajte nova znanstva in ne zanemarite starih. Omislite si nove konjičke in jih povežite z dosedanjimi. Toda obenem bodite pripravljeni tudi na to, da se spremembe ne bodo zgodile čez noč. Lahko traja mesece, celo leta; uvajajte jih postopno, saj boste le tako pridobili potrebno samozavest za premik v novo življenje.

OBNOVITEV SAMOSPOŠTOVANJA
Konec vsakega razmerja slabo vpliva tudi na samospoštovanje, neprimerno samospoštovanje pa vzbuja občutek manjvrednosti in posledično še večje osamljenosti. Krepitev samospoštovanja je torej sestavni del premagovanja osamljenosti.

Pozitivna samopodoba se razvije s časom, pri čemer je pomembno, da:
- verjamete vase. Verjeti morate, da ste dovolj dobri, da si zaslužite najboljše zase, da ste prikupni,
- stopite v stik s svojimi občutki. Če ste jih bili vajeni tlačiti, zanikati, ste nemara izgubili stik z njimi. Naučite se jih izražati.
- prepoznate in uresničite spremembe v svojem življenju. Te spremembe lahko zadevajo prijateljstvo, konjičke, službo, občutke, stališča itn. Najpomembneje je, da izberete spremembe, ki jih sami hočete, ne tistih, ki jih za vas hočejo drugi.
- se nagrajujete za trud in uspehe, ki jih dosegate postopno.

SPET NA ZMENEK
Hoditi na zmenke je že samo po sebi, vsaj sprva, naporno. V vsakem primeru je to igra številk: z več ljudmi ko se sestanete, večja je izbir, ki omogoča začetek novega partnerskega odnosa ter - to je enako pomembno - sklepanje novih znanstev in prijateljstev.

Največja napaka, ki jo lahko storite, ko po končanem partnerskem razmerju začnete znova hoditi na zmenke, je nagnjenje, da vsakega novega potencialnega partnerja primerjate z nekdanjim. Nihče, prav nihče se ne more primerjati z nekdanjim partnerjem ali ga nadomestiti. Če boste to počeli, boste zamujali užitek v druženju s človekom, ki je nemara potencialno odličen partner. Biti z novim človekom je nekaj nenavadnega in neznanega: novo osebo boste morali od začetka učiti o sebi, o tem, kako delujete in razmišljate. Toda to obdobje "nerodnosti" sčasoma mine in nenadoma se zaveste, da oseba, ki ste jo spoznali, premore številne lastnosti, ki so vam morda všeč. Najpomembneje je, da premagata različne ovire in neskladja v procesu spoznavanja. Vedeti morate, da bo minilo veliko časa, preden boste dosegli sproščenost, kakršne ste bili vajeni v preteklem razmerju. Če menite, da je vredno, se potrudite.

Seveda je najpomembneje, da greste na zmenek šele tedaj, ko ste zares pripravljeni. Prijateljem, družini ter vsem drugim, ki vam želijo najti partnerja in vas pošiljajo na zmenke na slepo, povejte, da boste o tem odločali sami. Pripravljeni boste prej, kot ste morda mislili v trenutku največje potrtosti. Prav pa je, da z zmenki začnete postopno. Uprite se skušnjavi, da bi šli vsak večer na pijačo ali celo na vsakodnevne zabave, po katerih se boste samo slabo počutili. Mar ni smisel vsega tega, da se boste počutili bolje? Tudi to, da planete na prvega moškega (ali žensko), ki ga srečate, ni prav. Bolje je, da se odločite za nove dejavnosti in konjičke, s katerimi se boste zaposlili in ki vam bodo ponujali možnost postopnega spoznavanja novih ljudi. Šport, kultura, ustvarjanje so idealne priložnosti, ki navadno pritegnejo samske ljudi.

Kako torej spet začeti z zmenki?
1. ODLOČITE SE IN NAREDITE PRVI KORAK. Novega potencialnega partnerja ne boste našli tako, da boste ves čas posedali doma. Pomembno je tudi, da vas ne zadržuje strah pred zavrnitvijo.
2. NE PRIČAKUJTE NIČESAR! Ko končno najdete "pravega", bodite hladnokrvni. Na zmenek pojdite z namenom, da se boste zabavali. Ne pričakujte, da vas bo "zadelo kot strela z jasnega", niti tega, da bo oseba, s katero se boste dobili, prava in zadnja. Pravzaprav sploh ne pričakujte ničesar. Morda bo ta oseba dovolj "prava" za drugi zmenek - ali tudi ne. Počutite se dobro v svoji koži in se zabavajte.
3. NE LAŽITE, NE PRETVARJAJTE SE IN NE OVINKARITE. Drobne laži na zmenkih z novim potencialnim partnerjem se vam lahko pozneje maščujejo. Prej ali slej vedno pridejo na dan. Če vam tema pogovora ni všeč, je bolje, da ste iskreni in poveste najmanj, kar o tem lahko poveste, ali pa osebi recite, da na ta pogovor še niste pripravljeni.
4. UPOŠTEVAJTE OTROKE. Če imate otroke, so zmenki veliko bolj zapletena reč kot pri samskih ljudeh. Novega potencialnega partnerja otrok zaznava kot čustvenega vsiljivca, kar po svoje drži. Lahko se zgodi, da si novi partner zaradi otroka celo premisli. Možno je tudi, da vaš nekdanji partner ne bo navdušen nad tem, da ste znova "na trgu", in bo skupaj z vajinim otrokom zapletel zadeve. Zato je prav, da se z nekdanjim partnerjem dogovorita o pravilih igre, še preden pride do "igranja". Na primer: nenapovedani obiski niso dovoljeni, čas, ko gre otrok k drugemu staršu, mora biti jasno določen. Prav je tudi, da otroku novega partnerja ne predstavite vsaj tako dolgo, dokler niste prepričani, da se med vama razvija resno razmerje. Več novih snubcev ko predstavite otroku, večja je namreč verjetnost, da bo zmeden.
5. "ZASLIŠITE" NOVEGA PARTNERJA (ZASTAVLJAJTE MU PRAVA VPRAŠANJA). Ko ste bili nazadnje v igri osvajanja, ste se morda morali zanašati na govorice o bivšem partnerju, na osnovi katerih ste si o njem ustvarili določeno mnenje, vtise. Zdaj pa živimo v informacijski dobi, v kateri so govorice staromodne. Možnosti, ki jih ponuja internet, so tako rekoč neomejene.
6. IZOGIBAJTE SE TELESNI INTIMNOSTI, če ste še vedno čustveno vpleteni v nekdanje razmerje. Vzemite si čas; ne nazadnje je čar osvajanja prav v tem.
7. NE PRIMERJAJTE IN NE POSPLOŠUJTE. Če je bilo vaše preteklo razmerje težavno, ne projicirajte tega na vse prihodnje partnerje. To bodo začutili in to jih bo odvračalo. Prav tako ne smete pričakovati, da ima vaš novi (potencialni) partner enake vrline kot nekdanji. Tudi ni pošteno, da od njega pričakujete, da bo kopija nekoga drugega. Dajte mu priložnost, da se izkaže takšen, kot je. Tak je namreč najbolj zanimiv.

PRAVILA PRVEGA ZMENKA
Prvi zmenki so lahko strašni, zlasti če dalj časa niste bili "v igri". Prav nič ne bodite presenečeni, če se boste počutili, kot da ste znova v osnovni ali srednji šoli. Pripravljeni bodite tudi na to, da bo zmenek, v primeru, da vam oseba ne bo všeč, dolgočasen ali celo mučen. Zato so najboljši kratki zmenki, ne daljši od ene ure. Kosilo, sladoled, kava itn. so najboljše možnosti.
Najzanesljivejša pravila prvega zmenka (zlasti če gre za zmenek na slepo!) so: (1) dva avtomobila, (2) javni kraj, (3) ne odidita skupaj.
- Kdo povabi na zmenek? Vseeno, kdo. Seveda drži, da nihče ne mara iti ven z vsakim, ki ga povabi. Če je odgovor "ne", to navadno pomeni, da se s to osebo tudi sicer ne želi sestajati.
Naj vas nekaj posameznikov, ki zavrnejo vaše povabilo na zmenek, ne odvrne in vam ne odvzame poguma. Prej ali slej bo kdo privolil. Znano je tudi, da ima večina moških - ko gre za zavrnitev - debelejšo kožo od žensk; neredko vztrajajo toliko časa, dokler ženska le ne popusti.
- Kako zavrniti povabilo? Ko gre za zmenke, je navadno težje reči ne kot da. In vendar je najbolje, da preprosto govorimo - resnico. Ne zavajajte osebe z izgovori, da ste zaposleni, če vam v resnici zgolj ni do zmenka z njo, in ne obljubljajte, da boste vrnili klic, če ga v resnici ne nameravate. Resnica je lahko povsem preprosta in vljudna: "Počaščen/a sem, da si me povabil/a, saj si prijeten/na (zabaven/a, duhovit/a, iskren/a itd.). Vendar moram zavrniti, ker menim, da nimava prav veliko skupnega."
- Kdo plača? Pravilo: tisti, ki povabi na zmenek. Načeloma lahko znesek tudi razdelita.
- O čem govoriti? Nekateri ljudje imajo dar govora in lahko govorijo z vsakim, kadarkoli in kjerkoli, ne glede na priložnost. Za druge je prav, da prej razmislijo, kaj želijo izvedeti o drugi osebi, in temu prilagajajo pogovor. Če ste živčni, vam bo namreč težko biti ustvarjalni. Dobre nevtralne teme so filmi, aktualni dogodki, šport in glasba. Politika in vera ne sodita v to kategorijo. Vsekakor velja pravilo: ne govorite o nekdanjem partnerju!
- Zastavljajte takšna vprašanja, da boste o drugi osebi izvedeli čim več, vendar ne bodite vsiljivi.
- Poslušajte vsaj toliko, kot govorite. Če se pogovarjata o službah, otrocih ali družini, hišnemu ljubljenčku ali preteklih odnosih, naj bo ta razprava kratka. Če druga oseba vendarle nenehno pogreva neko temo, jo prosite, naj govori o čem drugem.
- Ne skušajte spremeniti mnenj druge osebe in reševati njenih problemov.
Kako končati zmenek? Če vam je bila druga oseba všeč, ji povejte, da bi se radi še kdaj dobili, in jo vprašajte, ali misli enako. Lahko tudi rečete, da ste se zabavali, vendar menite, da med vama ni dovolj privlačnosti za naslednji zmenek. Predvsem pa se zavedajte, da tako kot to velja za vas, utegne veljati tudi za drugega: vsakdo vas ne bo povabil na drugi zmenek. To ni nič takega. Naj vas prva zavrnitev ne prikuje pred televizijski sprejemnik!

DOBRO V SLABEM
Propad partnerske zveze ne pomeni le solz in žalovanja, ampak tudi občutke svobode. Vsaka življenjska izkušnja nas naredi močnejše, ne glede na to, kako se konča, zato se iz propadlega razmerja naučite najboljše, kajti v nasprotnem primeru se boste namreč počutili le še - slabše.

Neža Žigon

Dokler ne prebolite preteklega razmerja, se boste težko odprli drugemu človeku.
Bodite dejavni in družabni. Sklepajte nova znanstva in ne zanemarite starih.

PREDNOSTI SAMSKEGA ŽIVLJENJA:
- svoboda,
- neodvisnost,
- lahko ste povsem spontani, ne da bi užalili partnerja,
- lahko počnete vse, kar ste si od nekdaj želeli, a vas je partnerstvo pri tem kakorkoli oviralo

FINANČNA VPRAŠANJA
Izguba partnerja ne glede na to, ali je izguba posledica ločitve ali smrti, navadno - in tudi zelo hitro - s seboj prinese finančna vprašanja, neredko probleme:

- Če je v igri veliko denarja, se obrnite na zaupnega družinskega člana, prijatelja, finančnega strokovnjaka, po potrebi celo odvetnika.
- Ocenite, koliko denarja boste potrebovali v naslednjih šestih do dvanajstih mesecih, in ta denar hranite na svojem osebnem računu, kjer vam bo vedno na voljo. Če sta imela z nekdanjim partnerjem skupne račune, zdaj odprite ločenega. Denar, ki ga morebiti prejemate od nekdanjega partnerja (preživnina in druga sredstva iz različnih finančnih dogovorov), hranite na posebnem računu.
- Ne sklepajte prenagljenih odločitev o velikih nakupih ali spremembah, povezanih z denarjem.
- Z nekdanjim partnerjem se čim prej dogovorita o obliki poplačila doslej skupnih finančnih obveznosti.
- Zberite in organizirajte finančno dokumentacijo.
- Izogibajte se dolgoročnim finančnim odločitvam, dokler na vaš razum ne bodo vplivala pretežno čustva.

NE ZANEMARJAJTE SE
Ločitev oziroma izguba partnerja ne sme biti razlog za zanemarjanje samega sebe. Skrbite za svoje duhovno, telesno in duševno stanje, kajti tega namesto vas ne more storiti nihče. Skrbite zase tako, kot bi skrbeli za svojega otroka: zdravo se prehranjujte, telovadite, gibljite se po svežem zraku in si dajte toliko časa, kot ga potrebujete, da se prilagodite na nove okoliščine.

KAKO POMAGATI OSEBI, KI SE JE RAZŠLA S PARTNERJEM OZIROMA GA JE IZGUBILA
- Poslušajte.
- Delite z njim/njo svoje spomine na ljubljeno osebo in občutke.
- Ne uporabljajte klišejev.
- Ne poskušajte "urediti" stvari ali mu/ji olajšati žalovanja.
- Ne primerjajte te situacije s situacijo nekoga drugega.
- Ne spodbujajte ga/je k velikim odločitvam.
- Ne skušajte ga/je razvedriti.
- Ne svetujte in ne predavajte.
- Ne predlagajte mu/ji, naj nadomesti svojo izgubo.
- Odprto se pogovorite o situaciji - razen če tega noče!
- Dajte mu/ji čas.
- Bodite tolerantni.
- Stojte mu/ji ob strani, kadar vas potrebuje, vendar ne bodite vsiljivi in pretirano prijazni.
- Poslušajte več, kot govorite.
- Bodite pozorni na nenavadno obnašanje.

KAKO OTROKU RAZLOŽITI LOČITEV OZIROMA IZGUBO PARTNERJA?
- Bodite pošteni.
- Ne uporabljajte evfemizmov in fraz, kot je: "Očka je odšel na daljše potovanje in bo občasno prihajal na obiske."
- Pomagajte otroku izraziti čustva in mu razložite, da je to prav in dobro.
- Otroka pozorno poslušajte in ne prekinjajte njegove pripovedi; naj pove, kaj čuti.
- Ne govorite otroku, kaj mora čutiti. Žalost naj izrazi tako, kot želi.
- Ponudite mu ljubezen in varnost, bodite mu na voljo za vprašanja in spodbude.
- Ne skrivajte svoje žalosti pred otrokom; tako bo vedel, da je izražanje čustev normalno, zdravo in potrebno.
- Otroku pojasnite le tisto, kar lahko razume, in tako, da bo lahko razumel. Pretirano zapleten odgovor in preveč čustvena razlaga ga lahko zmedeta.