Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2007010220473221

Če ne znaš živeti ponedeljek, 4. marec 2024 @ 08:47 CET Uporabnik: Pozitivke Eno samo zorenje moje podobe v zrcalu. V katerem mozaiku manjkam in kdo me bo odstranil iz svojih albumov? Brezmejna svoboda mi komaj pusti dihati, tako je samotna in pusta, veter mi nosi besede na usta jaz pa se spominjam tistega norega pusta, ko sem svojo dolgočasnost vsaj za en večer zamenjala za dober žur do poznih ur, ko sem se med družbo pomešala in od navdušenja blestela ter se kot kakšna najstnica zares lepo imela. Mar ne bi smela biti vesela, užiti mladosti, kolikor je je še ostalo in vsaj takrat pozabiti, da pač nisem posrečen tip in se vsaj za hip otresti svojih hib? Ujetnica sama sebe, ki se žene, da nekaj ukrene, ko se pomešajo štrene v neko čudno kombinacijo resničnosti, prividov, sanj, laži, ko o popolnosti harmonije ni nobene še sledi, ko zaniham v občutje nekje med abstrakcijo in akrobacijo in nešteto avdicij kot promocij same sebe in še zdaj me od groze zazebe, če samo pomislim, da bi takšna srečala tebe. To je dokaz, da mi je vseeno nekaj še do sebe, saj sem se zares našla šele tedaj, ko sem izgubila tebe, zaljubljena v spomine, a z grenko zavestjo, da tudi vse lepo enkrat mine, ne verjamem v slovo, ki bi bilo dokončno, verjamem v srečanja, ki so včasih več kot zgolj naključja. V svet zrem s svojega varnega zavetja, s svojo majhnostjo, ki ne vidi daleč in nerazgledanostjo, ki me zaznamuje; vse to me družbi odtujuje: stare navade, ki bi se jim morala upreti, redke besede, ki molk prekinejo šele takrat, ko ta boli, moje finte in izgovori. Prevečkrat sem se že pustila prehiteti - tako se pač godi, če ne znaš živeti. Danijela Premzl Komentarji (0) www.pozitivke.net