Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. Za moderno in razvito družbo so nujno potrebni različni življenski slogi. Glede na vedno večjo željo mnogih je zato nujno potrebno podpreti možnost življenja v ekoloških vaseh. K gradnji ekoloških naselij v Sloveniji se pristopi v duhu raziskovanja in dopuščanja možnosti razvoja posameznikom, ki želijo živeti v tesnejšem odnosu z naravo in ostalimi živimi bitji.

Že ime samo pove, da je to rodovna vas, katere ena glavnih funkcij je vzgajanje prihodnjih rodov, ter ohranjanja kulturne dediščine in znanja starih rodov. Vpliv na otroke, ki odraščajo v takem okolju, je izjemno pozitiven.

Vsaka družina v vasi prejme 1 ha zemljišča, na katerem so združeni človeško bivališče, pridelava raznolike hrane, domača obrt in eko-turizem. S tem se doseže čim večja samo-zadostnost. Na posestvu se poleg hrane pridobivajo tudi drugi materiali (vrvi, obleke, goriva, les), zdravilna zelišča ter ostali proizvodi. Z vzpostavitvijo kontakta s svojo zemljo ter vzpostavitvijo krožnega toka dobrin, energije in informacij med družinami v naselju se ustvarijo ugodni pogoji za dobro fizično in duševno počutje prebivalcev naselja. Večji del zemljišča (3/4) predstavljajo trajnice, tj. gozd, drevesni nasadi ter grmovnice. Posajene so številne raznolike rastline na usklajen način.V naselju se odredi maksimalna velikost stavbnega zemljišča na parcelo, ter določi racionalno porazdelitev infrastrukture (cest, elektrike in komunalne infrastrukture) uporabljajo se obnovljivi viri energije (biomasa, sončna energija...). Gradnja hiš se izvede iz naravnih materialov, ki ne obremenjujejo okolja, zdravja ljudi, ter so v skladu s stavbno dediščino slovenskega prostora. Hrana se prideluje blizu principom premakulture, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil in težke mehanizacije. V vasi živijo ljudje, ki podpirajo zdrav način življenja ter ekološki način pridelave hrane. Javna organizacija - sklad odkupi zemljišče v predvideni velikosti od nekaj deset do največ 200 hektarjev.

V primeru večjih naselij z več deset družinami, so zgrajene tudi skupne površine, stavbe, predvsem pa rodovna šola, ki je izjemnega pomena za prihodnost družbe in ki jo obiskujejo tudi otroci izven naselja.

Naselje v svoji strukturi obdrži prvotno matrico krajine in v njej živeče organizme. Dodajo se še mnoge stare kulturne rastline.

Čiščenje odpadne vode v nasleju se organizira glede na dano situacijo ali individiualno ali pa na skupinski rastlinski čistilni napravi. Iz vidika trajnosti je nujno potreben javni prevoz naselja z okolico in bližnjimi mesti, zato se organizirajo redne linije v obliki kombijev, kar lahko pomeni tudi način zaposlitve.

V Rusiji kjer ima okoli 70 % družin v lasti »dacho«, to je vrtiček v velikosti 0,06 ha, so pridelovalci dosegli nivo produktivnosti in trajnosti, ki je redko viden v komercialnem kmetijstvu, le tega prekaša v količini, kvaliteti in ceni. Za družino je običajno, da pridela na svojem koščku zemlje dovolj, da pokrije svoje potrebe po krompirju, zelenjavi, sadju, oreškom in tudi živalskih proizvodih.


Rodovne vasi iz treh vidikov trajnostnega razvoja:

Ekonomski:

• poveča se nivo (samo)zaposlenosti in samooskrba
• prebivalci naselja hodijo na službo izven ter v naselju
• boljše zdravje prebivalcev, manj stroškov za zdravstvo
• izboljša se ekonomski položaj podeželja
• zmanjša se potreba po uvozu hrane, dobrin in energije iz tujine
• primarni cilj je samooskrba, viški se prodajajo
• raziskovalni pomen različnih načinov pridelave hrane
• učinek stabilizacije na širše območje (puferska cona) v dinamičnem globalnem trgu

Ekološki:

• trajnostni način življenja, ki ohranja naravne vire in biotsko pestrost, zmanjša pritisk na površine, ki so pod intenzivno kmetijsko pridelavo
• čistejši zrak, voda, tla
• skrb za kulturno krajino in s tem povezane stare sorte
• povečana biotska pestrost, v primerjavi z običajno kmetijsko površino
• lokalizacija, povečana biomasa, obnovljivi viri energije in manjše potrebe po transportu zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov

Socialni:

• socialna varnost v samooskrbi, samozaposlitvi ter skupnosti
• pozitiven vpliv na vzgojo otrok, ki rastejo v naravnem, zdravem in socialno bogatem okolju
• prirejanje srečanj, predavanj, delavnic in kulturnih dogodkov tudi za prebivalce zunaj naselja
• večje možnosti za rekreacijo in turizem
• večinoma bolje izobraženi ljudje popestrijo demografski, kulturni in kreativni utrip občine

Usklajenost rodovnih vasi z obstoječim pravnim redom republike Slovenije:
Koncept rodovnih vasi je usklajen z obstoječim pravnim redom Republike Slovenije, tako z ustavo, kot z pristojnimi zakoni: Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov, Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave.