|  Pred nami so prazniki. Najprej Božič, nato Novo leto. Čas veselja, druženja, radosti.
Prazniki ne obstajajo brez razlogov in prav je da jih praznujemo, da si naredimo malo drugačen dan od običajnega. Večina se praznikov veseli. Malo se spočijemo, se srečamo z družino, ali prijatelji, kam gremo.
So pa med nami ljudje, ki se praznikov bojijo, jih celo sovražijo. Zakaj? Mnogo ljudi je samih, osamljenih.
Brez sredstev za preživetje, kaj šele za kakšen priboljšek, da bi se praznik ločil od običajnih dni. Mnogo je prežalostnih otroških oči, ki ostanejo le pri neizpolnjenih željah. Po hišah zato zavlada živčnost, jeza, prepiri in prazniki postanejo najhujša nočna mora.
Kako bi si lahko ti ljudje olepšali praznik? Osamljenim svetujem, da se na tak dan posvetijo Sebi. Osebi, ki naj bi jo praviloma imeli najraje… Oblecite se v oblačila, ki so vam najbolj všeč, pojdite ven, na zrak. Če to ni možno, si doma pripravite okusen obrok, prižgite svečko, poslušajte najljubše pesmi ali glejte najljubši film, prelistajte po albumih in poiščite v spominu tranutke, ki so vas radostili in naredili vaše življenje lepo. Spominjajte se vsakega posebej in ugotovili boste, da ste bili srečni po koščkih. Kar je tudi prav. Velika sreča je sestavljena iz majhnih sreč. Bodite hvaležni zanje, saj ste jih imeli. Spomini naj toplo ovijejo vaše srce. “Pocrtljajte” se, največje bogastvo, ki ga imate, ste vi sami.
Ne razmišljajmo, česa nismo imeli ali nimamo. Gradimo jutrišnji dan na tem, kaj smo imeli, kaj imamo in kaj lahko še dobimo. Predvsem, če si bomo priznali lastno veljavo, odpustili zamere in odprli srce, da lahko še kdo pokuka vanj.
Če imate hišne ljubljenčke, ste že bogatejši od nekoga, ki nima ali ne more nikomur pokazati ljubezni. Naredite praznik tudi takemu prijateljčku.
Predvsem pa, če imate otroke. In jim ne morete ničesar dati. Ničesar? Date jim lahko neprimerno veliko, da se bodo spominjali vse življenje. Trenutno jim je mogoče pomembnejša igrača, a skozi življenje jih bo hrabril spomin, če boste za praznik pričarali ljubeznivejše vzdušje, jim pokazali ljubezen, nežnost in toplino še bolj, kot običajno, sedli z njimi, se pogovarjali, kakšno zapeli, sanjali z njimi ( da, sanjali, da si bodo znali otroci postaviti želje in cilje, znali življenje sprejemati na lahkotnješi način ), jih vzpodbujali, tolažili in čuvali.
Mogoče vam lahko pomagajo pripraviti praznik, speči piškote, počistiti po hiši, pojte z njimi, veselite se tudi sami, pojdite na izlet v naravo, nakrmite ptice, karkoli. Srečo imate, da imate otroke, saj imate nekoga, ki vas ljubi. Imate mnogo več od tistih, ki so res sami. Cenite in spoštujte to.
Prav vsem želim, da bi znali imeti odprto srce in si tako ustvarili možnost, da prejmete vse dobro.
Z ljubeznijo,
Ewe
www.gibanje.org
|
NE ZAMUDITE
Praznujmo brez žalosti v srcu
Prispeval/a: zarija dne torek, 26. december 2006 @ 09:47 CET
Po prezničnem bogoslužju sem si vzela čas in obiskala ostarele sorodnike, prižgala svečko na grobovih mojih dragih, s priprošnjo naj mi še naprej stojijo ob strani in se povabila na dolg pozno popoldanski sprehod na obrobju mesta, ki sem ga, brez grenkobe v srcu, kot sem to običajno počela in se vrveža zato kar se da izogibala, zaključila s sprehodom po praznično okrašenem centru... Z nasmeškom na ustih sem ogovarjala mimoidoče, s katerimi smo so se pogledi bežno srečali in jim v mislih zazželela "vesel božič".
Ko sem v zgodnjem večeru prišla domov, sem si po dolgih letih zakurila peč na drva, ki se ji ob plinski napeljavi in centralnem ogrevanju pred dobrim desetletjem nisem želela odpovedati - tako, za vsak slučaj... Lahko si predstavljate, koliko čarobnih trenutkov mi je pričaralo to...Objem toplote, spomin, ki je zajadral daleč v otroška leta, ko sem kot deklič sedela na pručki ob veliki krušni peči pri svoji babici in dedku... Sedla sem za računalnik, se logirala v eno izmed klepetalnic, da bi podobno kot marsikak večer, poskušala pregnati osamljenost, a sem začutila, da tokrat tega ne potrebujem... Kliknila sem na gumb, kjer imam naložene svoje najljubše pesmi. Takti glasbe so me kar zvabili, da sem se se jim odzvala s plesnimi gibi, potem pa sem si pripravila svoj najljubši čaj in si na veliko kuhinjsko mizo prinesla albume slik... Brez tesnobe v srcu sem si ogledovala posnetkov, ki so mi življenje zaznamovali s srečo, pa tudi onih, kjer postaja pogled že bolj otopel... Nekaj izmed njih me je celo tako nagovorilo, da sem jih poskenirala in si dolgo v noč urejala svoj virtualni album srečnih dni...
Praznujmo brez žalosti v srcu
Prispeval/a: Estella dne torek, 26. december 2006 @ 10:35 CET
*Estella*