Delfini jočejo v globini

petek, 24. november 2006 @ 00:39 CET

Čelo, ob spremljavi klavirja -
žametni zven njega strun
me boža nežno prav do srca,

harmonija mehke melodije
ponese v neskončne me širine,
v globine temnega morja …

in kot neznanih daljav odmev,
še violina zapoje – srce moje
pa v bridkosti vztrepeta:

***

Ni več melodije… violine,
sliši se le… zvok globine:
tu so kiti, so delfini...

Jokajo – in jokam z njimi.
Pa ni žalost to, le bolečina,
občutje daljnega spomina…

Telo mi trepeta…
sem v globini - Začetka mojega.
Mar res jočejo?

Ali odmev je mojega srca,
samotne duše bolečina,
ločene iz Izvora večnega?

2 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20061124003959771