|
Edina slast, ki moram ti ustreči,
iskanje večno, ki vedriš duha mi,
opojna reka, tiho me omami,
spet sanjal bom o izgubljeni sreči.
Ovlaži usta mi izvir kipeči,
studenec bistri med gorami,
ko nežno žuborenje me predrami,
naj čutim tvoj dotik, hladno roseči.
Medtem ko rasteš v tok srditi,
utiraš divjo pot si do ravnine,
strastno razliješ v svet se čudoviti.
Srebrni lok, bregovi bolečine,
edina pot, ki moram ji slediti,
da čutil dih bi demonske bližine.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20061107164803272
Domov |
|
Powered By GeekLog |