Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061029110004288

Pijandure nedelja, 29. oktober 2006 @ 11:00 CET Uporabnik: Tatjana Malec Ko je temeljito potacal njeno senco na tlakovanem pločniku, se je na ulico spustila na noč. On se je majal pred njo škrlatno – oranžne barve. Na tleh je ležal njen pohojeni šal. Stlačil je grlo steklenice v svoja usta in zaigral zadnji adut njenega potrpljenja. Odšla je. Tudi valjarja za testenine ni več uporabila. On je pljuskal vase pijačo kot dež in jo »luckal«. Okrog njega se je zbrala množica firbcev, ki so dorbencljali, opravljali in vsi skupaj bodo utrujeni od nečesa zaspali, ne da bi vedeli zakaj so se utrudili. Vse slovenske pijandure pa bodo kmalu ležale zakrčene od šnopčka, sadjevca in nočnega hladu. Eni prej, drugi kasneje. Iz kleti je močno dišalo po žganjekuhi. Vse življenje so pijandure žrtev nekih predstav, da tolčejo s podplati srd in jezo ob tla in da jim popiti alkohol daje občutek moči pri teptanju polžev in brcanju psov na verigah in da le pijane glave lahko obvladajo tehnologijo udarcev in prelomljenih čeljusti ter petja nožev po sedemnajsti popoldan. Srečne ženske in psi, ki veselo mahajo z repom, ko čakajo, da bo le pijanca pri hiši kmalu konec in da bo enega manj od trpinčenega, zasužnjenega in nesrečnega naroda. Nekoč bo žganjekuha postala ena redkih muzejskih strasti, zapisana v kronologiji slovenstva, ki želi svoj jezik osnažiti in ga kletvic pijancev razkužiti z žvečenjem česna. Sinovi gotovo ne bodo očete pijance trepljali po ramenih, da so gojili tradicijo pijanstva najmanj tisoč let in da si za to zaslužijo priznanje. Komentarji (0) www.pozitivke.net