Živimo v 21. stol. V miru in blaginji. Malokdo pomisli, da milijoni živali vsak dan strahotno trpijo v hlevih za množično rejo in v klavnicah v strahu in mukah umira na tisoče živali. Tudi gozdnim živalim se ne godi nič bolje, kajti lovci jih vsako leto preganjajo in pobijejo na tisoče. Tone rib se vsak dan dušijo na palubah ladij in rečnih bregovih. Tisoči lisic, nercev, činčil in drugih živali s čudovitimi kožuhi vsak dan trpijo v neznosnih žičnih kletkah, da jih nato odrejo za krzno. In v laboratorijih po vsem svetu vsak dan nepredstavljivo mučijo tisoče in tisoče živali - pravijo, da v dobro človeka.

Ker vemo, da vsaki akciji sledi reakcija, oziroma kar seješ, to žanješ, se nam postavi vprašanje, kdaj se bo začela naša žetev, žetev setve trpljenja, ki ga vsakodnevno povzročamo živalim.

Zakaj je sploh prišlo do tega in kdo nosi glavno odgovornost za to? Cerkvene institucije že stoletja zavajajo ljudi, da živali nimajo duše in da so hrana za ljudi. Sklicujejo se na Biblijo, kjer v Starem testamentu krvoločni Bog poziva k umoru, roparskem umoru, genocidu, vojni in pokolu živali. Tudi v Novem testamentu obstajajo že od samega začetka pomembne neskladnosti. Kasneje se je v tekstih še naprej veselo ponarejevalo. Kljub temu tako evangeličanska kot katoliška cerkev proglašata Biblijo za resnično Božjo besedo. Hieronim, ponarejevalec biblije, je imel na voljo vsa do takrat obstoječa besedila o naukih Jezusa. Zelo dobro je vedel, da Jezus ni jedel mesa in je učil ljubiti živali, ter ne ubijati. Kljub temu je Hieronim ta pomemben vidik Jezusovega nauka pri sestavljanju Biblije prikril oziroma prevzel že ponarejene predloge. To ponareditev Jezusovega nauka morajo milijoni živali vsak dan plačati s svojim življenjem. Nešteto milijard živali je bilo od takrat prepuščenih hiranju v temnih hlevih in nato ubitih, preganjanih in na vse načine ubitih v gozdovih, mučenih v laboratorijih, izkoriščanih in maltretiranih. Posledice tega prekrivanja so za naravo, živali in ljudi nepredstavljive.

Vegetarijanstvo prakristjanov je bilo očitno velik problem tedanjih mogotcev. Na noben način ni smelo biti vključeno v Biblijo. Obstajali so veliki boji med strujami, kjer je večina cerkvenih očetov močno zagovarjala vegetarijanstvo, toda zmagale so rimska oblast in rimske cerkve, ki so se oblikovale z njeno pomočjo. Obstajale so velike razlike med kristjani, mnogi so bili vegetarijanci, vendar je prevladala struja, ki se je povezala z državo. Novi katoliki so bili ob vstopu v katoliško skupnost celo prisiljeni izreči prekletstvo nad nasledniki Jezusa oziroma nad njegovim naukom. Odpoved mesu, kot je učil Jezus, je bila cerkvi od nekdaj trn v peti.

Jezus iz Nazareta je bil za živali. Naročil nam je, naj ne jemo mesa, naj ne ubijamo. Ko je Jezus čistil tempelj, je šel z bičem skozi dvorišča in osvobodil živali, ki so jih prodajalci hoteli prodati za žrtvovanje. Jezus je skrbel za to, da so živalim podarili življenje in ni pozval duhovnikov, naj jih ubijajo. Mnogi Jezusovi učenci so bili ribiči, so torej lovili ribe, a Jezus jim je govoril v tem smislu: "Hodite za menoj in naredil vas bom za ribiče ljudi". Ko so potem mrežo, polno rib, hoteli potegniti na kopno, se je vedno znova strgala, tako da so ribe lahko zaplavale na svobodo. Današnji papež pa nosi ribiški prstan - prstan, na katerem je vgravirano, kako ribič vleče ribe na kopno. To ustreza stari predstavi, da živali izgubijo življenje - medtem ko se je Jezus zavzemal za živali.

Profesor dr. Hubertus Minarek, humanist, avtor večih knjig, je dejal: Pravo krščanstvo lahko oziroma mora živeti brez mesa, ker tako pridemo do humanosti. Živali so bitja, ki občutijo kot mi in imajo pravico do življenja. Torej iz navedenega lahko trdimo, masovno klanje in izkoriščanje živali, ta koncentracijska taborišča, ki trajajo stoletja, je povzročila cerkvena institucija. Ljudje ne jejte mesa, naših sostvaritev, mi vsi smo Božja bitja. Človek lahko živi in je zdrav, ne da za svojo hrano ubija živali. Če pa jé meso, je sokriv za smrt živali. Če človek resno in iskreno išče moralno pot, potem je prvo, kar mora opustiti, hrana živalskega izvora, kajti taka hrana je slab običaj, ki zahteva ubijanje. To pa je v nasprotju z občutenjem za moralo in etiko.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice