Samo za bistre glave in dobre analitike
Kdo sedi na Petrovem stolu?
1.del

Če ste se že ob medijskem spektaklu ob umestitvi sedanjega papeža spraševali, kaj ima to opraviti z Jezusom, Kristusom, boste ob branju knjige, ki vam jo želimo predstaviti, ogorčeni, v kolikšni meri cerkveni nauk in struktura izhajata direktno iz poganskega kulta malikovanja. Poganskemu kultu so nadeli krinko "kristjansko"; tako so stoletja vlekli in vlečejo človeštvo za nos. Cerkev prav tako grobo posega v življenje posameznika kot tudi v celotno javno življenje - z grožnjo večnih peklenskih muk za vse, ki se ji ne podvržejo. Z Jezusom, Kristusom, z Njegovim preprostim naukom in s prvotnim prakristjanstvom to sploh nima nič skupnega!

Današnji prakristjani informirajo javnost glede zlorabe imena Jezusa, Kristusa. V seriji oddaj, ki jih predvajajo po celem svetu, se ukvarjajo z vprašanjem: kaj pravzaprav tiči za Petrovim stolom, kako se je Petrov stol uveljavljal v preteklosti, kakšni so njegovi nameni in kaj lahko še pričakujemo od njega? Prva knjiga Vas informira o vsebini prvih petih radijskih oddaj.

Odlomek iz knjige:
Katoliški kult Marije kot
"božje matere" je zakoreninjen
globoko v predkristjanskem poganstvu

Nauk in struktura katoliške cerkve skoraj v vseh vidikih izvirata direktno iz poganskega kulta malikovanja.
Spričo te izjave je blizu asociacija z Marijinim kultom, ki je bistven sestavni del katoliškega verovanja; kult "matere božje", ki naj bi bila po dogmi, ki jo je razglasil Pij XII., celo telesno vzeta v nebesa. Raziščimo zdaj vprašanje, kako je nastal ta kult in katere predhodnike ima. Kajti Jezus iz Nazareta o Svoji materi ni govoril kot o "božji materi", ampak je to bila Marija, preprosta, skromna, Bogu predana ženska iz ljudstva. Torej bi bilo najprej zanimivo videti, kako je prišlo do tega čudnega razvoja in predvsem, katere prednike ima ta kult. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da je kult božje matere globoko zakoreninjen v predkristjanskem poganstvu.
Znano je npr., da so egipčansko boginjo Izis in grško boginjo Artemido častili na podoben način kot katoliška cerkev do danes časti Marijo. Deloma so zanju uporabljali besedno enake pojme kot "nebeška kraljica" ali "morska zvezda". Mogoče nekateri poznate pesem "Morska zvezda, pozdravljam te …"; še do danes jo pojejo v Marijinih romarskih krajih. Ali je Jezus iz Nazareta kdaj ogovoril Svojo mater z "morska zvezda"? - "Morska zvezda" je bil naslov teh velikih boginj mater v Grčiji in Egiptu. Značilno je tudi, da je bila dogma, da je Marija božja mati - torej ne samo Jezusova mati, ampak "mati Boga" - sklenjena na koncilu v Efezu leta 431. Efez je bilo središče kulta Diane, torej mesto, v katerem so posebno častili božjo mater Diano. Tu je jasno, da se je miselna dediščina, verska dediščina, iz poganstva stekala v cerkev.
Mogoče bi bilo tudi zanimivo vedeti, da je bila Diana boginja lova, boginja lova in istočasno "božja mati".

Torej je Jezusova mati postala kultni objekt, poganski kultni objekt. To je šlo tako daleč, da so npr. v Altöttingu, bavarskem romarskem kraju, do 20. stoletja prodajali tako imenovane "madone za strganje". Kot že omenjeno, lahko v brošuri (Dr. Mueller, Mittel zum Heil, str. 43) beremo o tem naslednje: "Zelo opazna možnost, da si po potrebi pridobimo zdravilne snovi, podobne zdravilom, je bilo strganje gline z madone za strganje. Takšne pomanjšane kopije čudodelne slike so si nekoč lahko pridobili v različnih romarskih krajih. Zelo znane so bile vse do 20. stoletja počrnjene madone za strganje iz bavarskega Altöttinga in tudi čudodelne kopije iz Einsiedelna, med ljudstvom znane tudi kot "Laicheibli". Zadnje so zaradi tega veljale za čudodelne in zdravilne, ker so glini baje dodajali zemljo in omet iz spominske kapele in razen tega so bili primešani tudi deli relikvij. To pa je veljalo le za tiste madone za strganje, ki jih je prodajal samostan sam …!

Tako so tej madoni dodali dele relikvij, mogoče dele mrličev. Kdor si je pridobil ta "religiozna zdravila", je nastrgal malo glinine mešanice, to dodal hrani - in je tako mogoče jedel svoje prednike. To bi bil kanibalizem. In tako pogansko je, da skoraj ne moremo verjeti. Samostan je sam prodajal te madone vse do 20. stoletja. To je primer za to, kako daleč lahko gre kult, poganski kult. Večina katoličanov tega sploh ne ve. Kdo pri tem ne pomisli: "To je vendar najhujše poganstvo! " In enemu ali drugemu bo mogoče celo slabo, če o tem razmisli. Z religijo, še manj s kristjansko religijo ali celo z naukom Jezusa iz Nazareta nima to niti najmanjše zveze.

Mogoče bo marsikateri cerkveni poglavar zdaj iskal izgovor, da gre tukaj za ljudsko verovanje, ki se je mogoče približalo praznoverju. Temu pa je treba ugovarjati, ker je cerkev temelje Marijinega kulta proglasila za dogmo, tudi predstavljanje Marije kot "božje matere". V katoliški cerkvi jo častijo kot madono v zvezdnem vencu, ki stoji na polmesecu. Gre za podobo, ki je enaka egipčanski boginji Izis, ki so jo enako upodabljali.

Marija, ki jo je prevzela Rimskokatoliška cerkev in jo povzdignila v božjo mater, je po svoji podobi neposredna naslednica egipčanskih boginj, kot sta Izis in drugi liki poganskih misterijskih kultov. Ona je, kot že povedano, naslednica Diane ali Artemide ali tudi Astarte; pri poslednji gre za feničansko božanstvo plodnosti. Do te dogme, do postavitve Marije na prestol misteriozne kultne boginje, je prišlo v Efezu, mestu, v katerem je bil že stoletja v navadi kult božje matere. Znano je, da je šla v času koncila skozi mesto Efez sfanatizirana množica in zahtevala, da stari kult Diane, poslej kult velike matere, božje matere, napravijo za dogmo Rimskokatoliške cerkve, ki je bila v vzponu.

Iz tega lahko izpeljemo: Marija, ženska in mati, je nad vsemi ženskami in materami. Pomislimo, da se ravno katoliški duhovniki ne smejo poročiti, ker bi se npr. poročili s preprosto žensko. Iz tega lahko sklepamo, da so se morali tako rekoč "poročiti" z žensko vseh žensk in z materjo vseh mater.

Tako lahko z najglobljo psihološko korenino dejansko pojasnimo cerkveni celibat. "Velika mati" je bila lik, ki je tisočletja pred nastankom kristjanstva obvladoval človeštvo v njegovi podzavesti. Obstajali so duhovniki "velike matere", ki se niso smeli poročiti, nosili so ženska oblačila in so veljali za sinove te velike matere. Opiraje se na to so bili duhovniki, ki se niso smeli poročiti z nobeno žensko, dejansko v službi "velike matere", arhetipske figure poganskega izvora.

Nadaljnje vprašanje bi bilo: Zakaj je cerkev morala prevzeti poganski kult boginje matere? Mogoče zaradi tega, ker je po drugi strani predstavila Boga kot krutega, kaznujočega, nasilnega boga, ki domnevno lahko svoje otroke pošlje v večno prekletstvo. Za izravnavo je sprejela "božjo mater", ki samo tolaži, da ljudje ne bi obtičali v strahu pred "kaznujočim" bogom.

Marija, deviška in brezmadežna
božja porodnica - kdor ne veruje,
zapade večnemu prekletstvu.
Mnogi, ki plačujejo cerkveni davek,
se tega ne zavedajo

Kako je s tem? Kdor ne veruje v Marijin kult in ne časti tako imenovane "božje matere", ampak jo enostavno spoštuje in ceni kot Jezusovo mater, telesno Jezusovo mater - je po cerkvenem nauku že za večno preklet?
Odgovor se glasi: Da, tako je. To lahko preberemo v knjigi "Der Glaube der Kirche", Neuner-Roos, pod obrobno številko 195. Tam piše:
"Kdor s svetimi očeti v pravem in resničnem pomenu ne prizna svete in vedno deviške ter brezmadežne Marije kot božje porodnice, kajti ona je pravzaprav in resnično sama božja beseda, ki jo je zaplodil oče pred vsemi časi, v zadnjem času brez semena zanosila od božjega duha in nedotaknjena rodila, medtem ko je njeno devištvo ostalo tudi po porodu neokrnjeno, tega se zavrže. "
Iz tega se poraja naslednje vprašanje: Ker so potemtakem vsi, ki se imenujejo evangeličani, večno zavrženi, večno prekleti - zakaj se potem prilizujejo Petrovemu stolu?
To je vprašanje, ki se človeku poraja vedno znova, ko je govora o ekumeni in ko protestanti romajo k Petrovemu stolu ali se z njim srečujejo na drug način in se takrat - kot npr. pretekle dni - kardinal na visokem položaju kot je kardinal Kölna, kardinal Meisner, v zvezi s tem izrazi izrazito zadržano. V poročilu (Evangelische Presse Dienst) z dne 5. 6. 2005 se je glasilo: "Ekumenski napredek pričakuje kölnski nadškof samo med Rimskokatoliško in Pravoslavno cerkvijo, ne pa med katoličani in protestanti. 'Z reformatorskimi cerkvami je dolga, naporna pot', je rekel Meisner. 'Ne varajmo se zaradi stvari, ki se ne dajo izpolniti.'"
Včasih človek podvomi v duhovne sposobnosti protestantov, ki se pravzaprav kot duhovno omračeni vedno znova dajo premamiti z medom katoliške cerkve.
Če vi, dragi poslušalci, dragi bralci, torej ne verujete v Marijin kult, potem ste - po cerkvenem nauku - zavrženi, kar pomeni - večno prekleti. Kdo pa bo še ostal v katoliški cerkvi, da bi plačeval davke? Torej plačujete katoliški cerkvi davke, cerkvene davke zato, ker vas je že za večno preklela?
Noben pametno razmišljajoč človek naj tega ne bi počel. Številni mladi ljudje tega ne delajo več. Upati je, da se bo tudi mnogo starejših sčasoma distanciralo od tega.

Izdajatelj: Univerzalno življenje
Vezava: mehka
Obseg: 216 strani (format 17 x 12 cm)
Cena: 1.200 SIT - 5.01 EUR (+ poštni stroški)
Knjigo lahko naročite na naslovu:
Univerzalno življenje, Celovška cesta 87, 1000 Ljubljana
tel./fax 01/568-4148 - informacije vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 ure
internet: www.univerzalno-zivljenje.si
email: info@univerzalno-zivljenje.si