Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060904084919840

Koga varuje zavod za varstvo narave Slovenije ? ponedeljek, 4. september 2006 @ 08:49 CEST Uporabnik: Pozitivke Koga varuje Zavod za varstvo narave R Slovenije ? Naravo ali kapital ?!? Adijo školjčna sipina , adijo ustje reke Rižane in redki hrošči, tudi ZRSVN te ne zavaruje, ker ne izpolnjuješ pogojev za zavarovanje ?!? Številka: 8-VI-539/1-O-06/NK Datum: 18.08.2006 Zadeva: Vloga za informacije v zvezi z zasipavanjem polojev v Ankaranu Spoštovani! Dne 20.07.2006 smo po elektronski pošti prejeli vašo vlogo za informacije v zvezi z zasipavanjem polojev v Ankaranu in v zvezi s predlaganjem zavarovanja tega območja. V zvezi z vašim vprašanjem, zakaj Zavod RS za varstvo narave ne predlaga zavarovanja polojev in školjčne sipine naj pojasnimo, da se s sistemom varstva naravnih vrednot zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oz. naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oz. ohranjajo. (četrti odstavek 4. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 (ZON-UPB2); v nadaljevanju: Zakon o ohranjanju narave). Zavod je opravil evidentiranje in vrednotenje delov narave za območje celotne države in pri tem uporabil strokovna merila vrednotenja v skladu z Zakonom o ohranjanju narave ter je pripravil strokovni predlog za določitev naravnih vrednot. Poloji v Ankaranu oz. školjčna sipina ni bila uvrščena v Seznam naravnih vrednot v Prilogi 1 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06), ki ga je sprejela Vlada RS in torej nima statusa naravne vrednote, saj ob upoštevanju strokovnih meril vrednotenja nima lastnosti, zaradi katerih bi bila utemeljena podelitev statusa naravne vrednote. Z vidika ohranjanja živalskih vrst, v konkretnem primeru hroščev Pogonus litoralis in Scarites terricola želimo poudariti, da je treba upoštevati ekološke zahteve teh dveh vrst: hrošči niso vezani na samo školjčno sipino, pač pa na mulj in gre za vrste, ki so mobilne oz. se premaknejo tja, kjer je mulj. Glede na to tudi z vidika ohranjanja vrst predmetna školjčna sipina ni bistvenega pomena. Navedeni vrsti hroščev, sta vključeni v Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05), vendar ni predvideno varstvo habitata (življenjskega prostora) vrste, pač pa varstvo vrste kot take. Nenazadnje je obravnava nedovoljenega zasipavanja polojev in odlaganje materiala s strani ustreznih inšpekcijskih služb oz. s strani služb lokalne skupnosti neodvisna od dejstva ali je območje zavarovano ali ne oz. ali ima določen status na osnovi zakonodaje s področja ohranjanja narave. Problem bo treba reševati v okviru lokalne skupnosti ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov s področja urejanja prostora. Zavod RS z varstvo narave vam je bil vselej pripravljen posredovati želene podatke oz. odgovore na vaše dopise in nedvomno smo z zgornjimi pojasnili dokončno odgovorili na vsa vaša vprašanja. Lep pozdrav! Nina A. Kavčnik, univ. dipl. prav. za GPR Koper David Stepan Komentarji (0) www.pozitivke.net