Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060824211641925

Zmajeve črte po Mariboru, Pohorju in Ptujski Gori (2. del) torek, 12. september 2006 @ 05:00 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Aurigo Druga plemenita resnica2 Izvor trpljenja so želje. Buda. Če bi bilo to pred 6 leti bi bilo to zaradi nje. A takrat še nisem vedel, za zmajeve črte. Tudi pred štirimi leti bi morda bilo zaradi nje. Sedaj sem prišel odpirati, ker je prišel čas, da se odpre. Sedaj vem, da ti nobena druga oseba ne more dati tistega, če tistega ne najdeš znotraj sebe. Ker je na-počil čas. Tisto zunaj je samo želja. Je samo igra jaza. Ki se nekako konča v igri posedovanja. Morda vse posledica prejšnjih dejanj – t.i. karme. A z zemeljskim dodatkom, zemeljsko začimbo: Najboljša energija je ženska energija. Ki ulovi moškega, kakor slepca. Moški smo kakor mladi bikci, ki jim pomahaš z rdečo rutico. Še bolje napisano, mladi telički, ki ne vedo kaj delajo. Morda bom nekoč napisal tudi o razmerjih med njo in njim. Med moškim in žensko. Moški izbira, ženska izbere. So najbolj brane teme današnjega časa. Tudi za ego. Pri manjku razumevanja. O odnosu in razmerju, ki vrtijo ta človeški svet. Močna ženska energija, da se je tisti krščanski svetnik valjal po trnju, da je premagal tisto energijo, tisto hrepenenje. Da je bolečina od trnja - po koži, premagala tisto ščemenje. Zakrila, prekrila tisto človeško nrav.….. Zbudim se pred 6. uro zjutraj. Se uredim in odidem na središče zmajevih. Ob poti si za zajtrk naberem za pest borovnic in nekaj jagod. Ob 7.30 sem že na Lentu. Ob 7.45 vstopim v Alojzijevo cerkev. Želim si poslikati Marijo, ki stoji na zemeljski krogli in stopa na kačo ovito okoli zemlje, a mi odpove fotoaparat. Ne vem zakaj, a kasneje, mi fotoaparat zunaj prične delati. Nikoli mi ni natančno jasna ta krščanska mitološka etnografija. Tudi tukaj pri tem kipu, z Marijo in kačo pod nogami. Kača, ki objema zemeljsko kroglo pod Marijinimi nogami, ima včasih v gobcu hkrati tudi jabolko in vrtnico. Običajno samo jabolko. Kača in jabolko v gobcu pa verjetno aludira, na tisto štorijo o Adamu in Evi ter izgonu iz raja. Ko kača ponudi jabolko iz dreva spoznanj Evi in jo zapelje. Marsikaj sem že prebral o tem dogodku, a mi še sedaj ni jasno kaj predstavlja. Iz Apokalipse nekaj izvemo, a še to nedoločno, da naj bi stal-a kači na vrat. Za vrtnico se mi še sanje ne. Ali morda Marija s kačo namiguje na ženske energije zmajevih črt. Bog si ga vedi. Na hitro odidem iz cerkve in se napotim v bližnji lokal, ki leži ob cerkvici. Na kavo. Sprva še sam ne vem, kaj odkrijem. Poleg so cerkveni uradi. To je celoten kompleks zgradb, nekdanjih jezuitov. Na steni sosednje zgradbe napis: Pot v Emavs. Ime lokala je Planet bar. Vstopim na vrt. Vrt je sicer povsem obdan z zidovi. Obrnjen sem proti reki Dravi, na moji levi strani je cerkev svetega Alojzija. Sedim in kakor, da želi energija zemlje delovati. Da bo začela energija teči. Se pretakati. Po zvočniku igra glasba. Postaja je na mariborskem lokalnem radiu. Zaželim si pomoč, da se ob glasbi odpre. Zvok je vmesna pot. Želja je, da zaigra Sidharta. Morda: Le mavrica. V pomoč. A namesto moje izrecne glasbene želje, se uresniči nekaj drugega. Napovedovalec napove Belindo. Iz zvočnika se zasliši pesem. O moj Bog! A je mogoče? Zdaj še malce norca brijejo iz mene. Ooh, baby, do you know what that's worth? Ooh heaven is a place on earth They say in heaven love comes first We'll make heaven a place on earth Ooh heaven is a place on earth ……. In this world we're just beginning To understand the miracle of living Baby I was afraid before But I'm not afraid anymore Ooh, baby, do you know what that's worth? Ooh heaven is a place on earth… In prostor začne delati. Maha sukha. Velika blaženost. Ooh heaven is a place on earth… V oči mi stopijo solze. Solze blaženosti. Shranim račun za kapučin. 200 tolarjev. Neto 166,67 tolarjev. Davek 33,33 tolarjev. Izdajatelj Novi planet d.o.o., PE Planet Bar. Sedaj vem, da je prostor odprt. Da me dogodek o Novem planetu lahko spremlja celi dan. So zgolj le slučaji, ta pesem, Nebesa so prostor na Zemlji, Planet bar…? Smo le v Matrici? Včeraj sem že podvomil, ali so »zmajeve« črte na zemljevidu pravilno vrisane in potekajo, tako kot sem jih označil. Napovedovalec na radiu zatem še napove, da se začne Lent festival. Da festival odpre Giboni. Razmišljam. Očitno bom moral ostati ta večer še v Mariboru na koncertu tega priljubljenega pevca. Je tudi to slučajno? Ko se vračam nazaj proti avtu, na stavbi na začetku ulice Splavarski prehod opazim stiliziranega kovanega zmaja. Ko hodiš mimo: »Gledaš, a ne vidiš.« Odpravim se proti Mercatorju. Ne vem, če vedo kaj delajo – ta slovenska nouvel bourgeoise - a mariborski Mercator je postavljen na zmajevi črti. Tisti, drugi najmočnejši. Verjetno na ženski liniji. Zmajeva črta poteka čez parkirišče. Parkirišče so arhitekti tudi slučajno obsuli obsuli s kamnitimi mrežastimi stolpi. Noter je pravi pohorski granit. Če kdaj kaj napišem morda še kaj o Devinu in gradu ter zmajevih črtah Devina, ker čez grad Devin poteka stranska zmajeva črta in sploh ne gre ta zmajave črta tako, kakor se zapiše Pogačniku, ampak teče čisto po zunanjem robu novejšega gradu od starega gradu v Devinu, opišem tudi veliko sobo na levi strani vhoda. Delavnice feng shuja: »V sobi je en velik vijoličast ametist, pa še ena dva minerala. Majhen vodnjakec - z željami. Zidovi in strop sobe pa je našpricana, ometena z rjavim lesketajočim kamnom. Po mojem mnenju z ahati. Takšne ahate, sem zapazil v obmorskih stenah italijanskega polotoka Gargana, na moji poti k arhangelu Mihaelu. Ta »jamska« soba Devina pa resnično deluje. V pritličju mariborskega Mercatorja je tudi moderni vodnjak. Morda, da čisti. Prav zanima me arhitektovo ime, ki se je ogrel za ta vodnjak v Mercatorju. Da se privabljajo »sproščeni kupci« pri zapravljanju. Nakupim hrano in se odpravim raziskovat Maribor naprej. Odpravim se v Borovo vas. Sprva sem mislil iti k Frančiškovi cerkvi in osnovni šoli. Zelo blizu naj bi bil omfalos. Popek sveta. Navpična Mihaelova črta teče čez osnovno šoli pri cerkvi svetega Frančiška. Vendar moram priznati, da me je nekaj slučajno potegnilo k neki drugi osnovni šoli. Ko vstopim iz avta zagledam, da iz stavbe prihaja otrok na vozičku. Vsi otroci so nekam »čudni«. Včasih so to bile posebne šole. Kaj so sedaj? Ob vhodu v šolo začutim energijo. Tu čez gre Nikolajeva zmajeva črta. Sprehajam se naprej in presenečen ugotovim, da sem se znašel naravnost pred obzidjem Ville Rustice. Obzidje stoji na temnozeleni travnati površini. Villo Rustico sem že imel namen poiskati, a problem je bil v tem, da na zemljevidu mesta Maribora ni vrisana. Villa Rustica pa je vrisana je na pokrajinski karti Maribora z okolico. No sedaj se mi postavi tik pred nos. Arheološko najdišče Radvanje oziroma Villa Rustica, s staroslovanskim grobiščem, je bilo sprva posest ali vila rimskega bogataša. Sedaj je ostal samo zid. Kasneje je bilo na mestu Ville Rustice tudi staroslovansko grobišče. Podatki o tem arheološkem najdišču so povsem skopi. Kakor izbrisani. Vseeno mislim, da je bil dejansko v času rimske prevlade v preteklosti, center tega področja. Odpravim se naprej čez obzidje do postavljenega gostišča, ki naj bi bila nekakšna »kopija ali maketa« Ville Rustice. Ko tekst ponovno pregledujem me inicialke Ville Rustice, spomnijo na enega mariborskega »duhovnega učitelja«. Sam pri sebi se kasneje sprašujem, odličen prostor, arheološko najdišče, le na kakšen način so prišli do gradbenega dovoljenja. Gostov bo vedno dovolj. Čez Villo Rustico gre navpična Mihaelova zmajeva črta. Naročim si kavo. Otroci, ki sem jih poprej videl pred osnovno šolo, so sedaj prišli v Villo Rustico. Za drugi mizo sedita dva para, njihovi otroci za sosednjo mizo. Očitno se praznuje rojstni dan enega od otrok. Prva od žensk ima na roki atlantidski prstan. Samo opazujem. Čez kakšnih petnajst minut pride k mizi temnolasa punčka, morda hčerka. Moškemu pove, da jo boli roka. Moški vzame njeno roko v svojo roko in gre s svojo roko preko njene in odstranjuje bolečino. V zraku se čuti. Kakor, da bi česal s tistim velikim glavnikom iz njene roke negativno energijo, bolečine. Ne vem ali je punčka prišla zaradi kakšne bolečine, ali pa da bi ji dal malo energije. Prej se nagibam drugem razlogu. Malo crkljanja. Pri sebi pa se smejim, ali je res vse slučajno? Očitno prihaja iz kakšne kitajske šole ali pa je reikist? Zaželim se glasbe in po radiu se odpoje italijanska pop pesem, s spremljavo enega od italijanskih opernih pevcev. Prostor začne delati. Nebo in zemlja se začneta spajati. Iz neba prihaja kozmična energija. V um mi sama po sebi pride mantra: Pridi, pridi, pridi, oče nebeški k svojemu sinu, pridi, pridi, pridi, oče nebeški k svojemu sinu, pridi, pridi, pridi, oče nebeški k svojemu sinu….1 Odpri se kraljestvo…. Mahasukha. Pol ure sedim in odpiram… Sedaj že lahko zapišem to besedo brez sramu – Maha Sukha. Kula. Great Delight. To pregrešno misel. Mislim, da se tipu še natančno ni sanjalo, kaj se dogaja. Hvala. Ko potrebuješ, se ti da. Če je bila včeraj pesem zapiranja, je danes pesem odpiranja zmajevih črt. Skočim še na Nikolajevo zmajevo črto, ki poteka preko vojašnice generala Maistra. Na Pekrsko Gorco. Malo izpod cerkvice Marije sedem žalosti na Pekrski Gorci teče Jurijeva zmajeva črta. Zatem se odpravim proti Pohorju. Časa imam dovolj, koncert se začne šele ob 21.30. Prvo bom naštel zmajeve črte po jugo-vzhodnem delu Pohorja. Po cesti, malo pod tistim ostrim ovinkom, ki gre na Polano, gre Marijina zmajeva črta. Predvidevam, da čez tisto hišo, ki ima napis, da imajo masažo. Zgolj slučajno? Človek na pravem mestu? Čez cerkev Bolfenk teče Jurijeva zmajeva črta. Čez Apart hotel pomožna zmajeva črta. Ob zgornji cesti, ki zavije k Penzionu Pohorc se nahaja druga pomožna zmajeva črta. Ob Ruški koči gre pomožna zmajeva črta, ki se nadaljuje na začetek žičnice na Arehu. Ta črta je dejansko oddaljena kakšnih 40 metrov od cerkve svetega Areha. Malo izpod začetka žičnice na Arehu poteka druga pomožna zmajeva črta. Na vikendu, na kateremu visijo tibetanske zastavice, bi bilo lepo živeti… Točka na sredincu desne roke. Na členku sredinca, na desni strani je majhna čakra. Povezuje ajno čakro. Sveti Bolfenk. Cerkev je bila postavljena leta 1501 v pozno gotskem slogu. Cerkev zapleni Jožef II. Božji bič za cerkev na Avstrijskem. Kasneje je odkupi, če se ne motim, mariborski trgovec. Prostori s stolpu pri cerkvi so namenjeni za prenočevanje in naj bi bila prva planinska postojanka na Pohorju. Zanimivo. Zanimivo bi bilo v stolpu spati. Ta prostor je moral že v preteklosti zelo močno energijsko delovati, da so postavili cerkev v tej divjini. Ko se spuščam proti nekdanji cerkvi počasi začnem čutiti tok zmajeve linije, gre bolj na spodnjo stran in ne po sredini. Nekaj pozabim in se vrnem nazaj. Takrat začnem prav čutiti energijo na glavi. Začutim, da mi začne nabijati v ravni črti od levih senc do desnih senc, v višini kjer poteka ajna čakra. Dobesedno mi seva v čelo. Počutim se kakor kakšen vesoljc iz Star tracksov. Druge razlage nimam, kot te, da se ta zmajeva črta s pomočjo pohorskih zelenih kamnin ob cerkvici, samo še ojačuje. Smer barček pri Šiptarju – cerkev svetega Bolfenka. Jurijeva zmajeva črta. Serpentinit, pohorski zeleni kamen. Cerkev sveti Bolfenk, ali Wolfgang, ni več namenjena sakralnim igram. V dozidanem stolpu je muzej. Pohorske lisice, rastlin in mineralov Pohorja in okolice. Muskovit – Činžatski potok, kianit in serpentin: Lobnica, amfibolit, malahit, pirit: Kope, andradit Primož nad Pohorjem, Aktinolit Velika Polskava, Turmalin Koritno, Dvorjane jaspis, serpentinit Spodnji Duplek. Postavljeni minerali v razstavi samo še dodatno ojačujejo zmajevo črto. V pritličju kupim kijasti lisičjak, ki sem ga prav pred kratkim iskal in razmišljal, kako bi ga dobil. Odpravim se proti Arehu. Cerkev svetega Areha je prvič omenjena v letu 1545, postavljena pa naj bi bila že v 15. stoletju. Posvečena naj bi bila svetniku Henriku. Ob Ruški koči sedim. Naročim radler. Je že občutiti mraz, tukaj na Pohorju, saj se sonce skriva za oblaki. Tišina. Spokoj. Šele kasneje ob natančnem študiranju zemljevida, ugotovim, da gre zelo, zelo blizu Ruške koče zmajeva črta. V kočo pride mladi japi, star okoli 40 let. Pripelje se s podjetniškim avtom - WW. Prvi telefon. Razlaga klicalcu, kako ima naporno življenje, ki je zelo dinamično in da mora še danes priti v Gorico. Stvari bosta uredila naslednji teden. Zatem kliče nekega prijatelja in se pohvali, kje je, kako uživa in kako pravkar zajema v skledo, kje se nahaja pohorski lonec….. Same brez zvezarije. Iz dosedanjih potovanj in opazovanj sem ugotovil, da ti »močni japiji« podzavestno pridejo na te zmajeve črte in se potem na njih relaksirajo za svoje nove »podvige« lovljenja denarja. Odpravim se proti parkirišču. V tem trenutku pride iz avta starejši Zagrebčan, ki razlaga, ženski, kako ga je pred več kot desetimi leti na smučanju, na začetku žičnice zapela žičnica. Kako se mu je pretrgala vez na nogi in kako se je poškodoval. Zanimivo….. Zgolj slučajno. Okoli 19. ure se odpravim v dolino na koncert. Še prej se ustavim v Spodnjih Hočah. Cerkev svetega Jurija. Čez njo poteka pomožna zmajeva črta. Zelo stara cerkev. Če se nem motim, tam okoli 1200 leta. Z novimi, čudovitimi, vitražnimi okni. Oltarni kip s svetim Jurijem, ki prebada Zmaja. In zanimiva slika Marije. Pri kateri pa ne veš, ali stoji na kači, ali na zmaju? 1. te besede lahko ponavljate. delovale bodo. zgoraj nad sahasraro 2. Druga plemenita resnica je: naše prepričanje je sebičnost. Jaz ima pet komponent ali skand: stvar, zaznavanje s čuti, percepcija, mentalne tvorbe in zavestnost. Komentarji (2) www.pozitivke.net