V vsem kar sem pisala
je tvoja podoba
in so tvoje sledi.
Prišla sem,
da bi ljubil življenje.
Bila je samo iskra,
ki sem se je dotaknila
in prižgala se je luč
v tvojih očeh.
Prišel si
v zračno kopel življenja,
ki te je ustavilo ob privezu,
velikega pristana
zaumnega morja.
Tam žariš,
moj otrok ljubezni.
Nadaljuješ
v središču vrtinca,
v spirali,
kjer si srečal ti mene
in jaz tebe.
Ko se je tvoje življenje
rojevalo, sem se trgala
od tebe in ti od mene.
Vse se je začelo s plimovanji
in konča se z osekami.
Odpirajo in zapirajo se okna
za zlatimi zavesami
in veter valovi z imeni,
angeli s krili
in kresnice noči nas učijo,
kako prižgati lučko življenja.
Ustavim se za trenutek
in ti si prestopil skozme,
ko so te moje oči objemale
in radostile tvoje srce.
V vsem kar sem pisala
