Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060715180643360

Borim se znotraj sebe sobota, 15. julij 2006 @ 18:06 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Ko je misel preskočila v iskro, je dosegla svojo tirnico in zapuščala vezljivost obrednih barv na cvetovih jezika, ki jih je položila v svojo tkanino in ustvarjala težo besed. Bila sem očarana in fascinirana. Svetloba se mi je zdrobila v sončni prah. Dosegel me je zlat dež in odprla se mi je velika svetlikajoča roža neba z obrazom hvaležnosti, da jo vonjam z ljubeznijo in ona mi je razkrila, da mi umiva oči in kleše granit. Vse ima velik pomen. Je uvod v življenje. Videla sem jo s prostim očesom v nedokazljivi dimenziji, z zastrto vsebino v zvokih, barvah in dotikih, precejajočo skoz pore, ki drami vrt zelenja v meni. Diham in utripam z žejnimi usti, dolgo hodim, vztrajam estetsko, etično, polemično, borim se znotraj sebe za meje razuma. Očiščujem navlako. Obnavljam svoj jaz, vpletam druge v revolucijo duha. Noro. Odločim se za novo videnje, nove ideje, ki presegajo okvire misli, ki so mi darovale prve pastelne odtenke govorice, ki sem jih čutila kot valovanje ceste, valovanje jutra, roso, začetek. Ti so premogli vonj take nežnosti, ki jo sedaj vidim edino na cvetovih. Čutim se kot breme. Vidim Doréjevo podobo, na kateri se Kajn z gorjačo v roki sklanja nad pobitega Abela. Oddaljujem se od dogodkov, ki so postali samo še drobni spomin velikega spomina pod stebriščem ruševin idealov, kjer poganja staro v novo, iz katerega bo nekoč izgnano zlo v breztežno stanje, nagnjeno na boke temnega mraka, kjer ga zró oči svetlobe na drugi strani časa in prostora. Komentarji (0) www.pozitivke.net