Ob agresivnem obnašanju psov se mnogi sprašujejo, na kakšen način človeka zaščititi pred napadalnimi živalmi. Pri tem pa redko ali pa sploh nikdar ne razmišljamo, kaj je vzrok takšnega obnašanja živali. To vprašanje želimo osvetliti z odlomki iz knjige Ti, žival – ti, človek. Kdo je vreden več? Knjiga nam daje možnost da problematiko napadalnih živali analiziramo z drugega, duhovnega ali psihološkega vidika, kajti tudi živali imajo dušo, psiho in sposobnost razviti življenjske programe za ta svet in so seveda tudi odprte za manipulacije okolja oziroma ljudi v svojem okolju. Knjiga govori o svobodi in pravem bitju živali in o tem, kaj jim je od vsega tega sploh ostalo v družbi s človekom.

Tako lahko beremo: Ali misliš človek, ali mislite ljudje, da ustreza skupnemu življenju in ljubezni do živali, če so živali v stanovanjih in hišah v kletkah ali če je npr. v stanovanju ali hiši le posamezen pes ali muca? Je to ljubezen do živali, če pse vežete na verige in jim puščate le majhen svoboden prostor ali če imate mačke izključno v stanovanju?

Nekateri od vas porečejo: »Drugače ni mogoče, kajti so psi, ki morajo biti na verigi, sicer napadejo ljudi!« Spet vas naravnost vprašam: Od koga so živali prevzele to naravo, da napadajo ljudi? Ali ni človek s svojim človeškim, napadalnim obnašanjem do soljudi in živali tega obnašanja v tisočletjih prenesel na svet živali?

Nedolžna žival je na verigi, ker je bila v predhodnih inkarnacijah ali v tem utelešenju preganjana, naščuvana, morda dresirana za napadanje in grizenje. Če žival zaradi tega človeku ni naklonjena in ga napade, potem reče človek, da je to divja, vihrava žival, ki mora na verigo!

Človeške sestre in brate naravnost sprašujem: Kdo je tisti, ki bi moral biti brzdan? Ali niso prav ljudje, ki so naslednje bližnje dresirali in jih še dresirajo za napadalna dejanja in ki so do njih bili in so nasilni, s čimer so jim odtegovali in jim odtegujejo prostor, tisti, ki bi se morali mnogo bolj krotiti ali občutiti verige?

Zaradi nasprotnega obnašanja ljudi, zaradi verig, vrvic, kletk in tega, da morajo živeti z ljudmi kot osamljene živali, so postale mnoge živali ujetniki ljudi, ki so jih nabavili iz sebičnih namenov in jih zaradi tega temu primerno tudi uporabljajo. Mnoge živali so pri ljudeh samo zaradi tega, ker so prisiljene, da so pri njih.

Kar je človek storil živalim in še dela, to se mu bo vrnilo in se mu vrača. Sam bo moral pretrpeti enako ali podobno. Kar je torej človek storil domačim živalim, živalim gozdov, polj, živalim v zraku in v hlevih ali jim dal s svojimi besedami in občutki, to je storil in dal sebi. To je grenko zdravilo, ki ga bo moral požreti sam.

Knjigo »Ti, žival – ti, človek. Kdo je vreden več?« je izdalo Univerzalno življenje leta 1996.

Za Univerzalno življenje:
Peter Gabrovec (tel. 031-724-503)

Univerzalno življenje
Celovška cesta. 87
1000 Ljubljana
Tel.: 01/568 41 48, 031 724 503 (Peter Gabrovec)
www.univerzalno-zivljenje.si
Ljubljana, 13. 7. 2006