Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060710072411897

Pod sojem odrskih luči ponedeljek, 10. julij 2006 @ 07:24 CEST Uporabnik: Tatjana Malec (Gledališki igralki Emi Starčevi) Točajka svetlobe s sončne pečine, naslonjena duša na korenine teranove trte, je krilila kot ptica na duhovnem drevesu, utelešena v neskončnost preseganja z vsemi obrazi, podobna oblaku, ki ga nosi srce čez kraške gmajne v svet. Zaigrala je resnico večne izročenosti mogočnim močem usode in iz globine svojega razgaljenega srca je z vedrom zajemala izbrušene like svoje igre pod sojem odrskih luči, govoreča z gibi, pogledom in glasom besed – lux in tenebris umetnosti, ko pade zastor. Bila muza temperature življenja, ki žge in prešine kot moralni zakon v srcu. Med razmetanimi stoli in kulisami odmeva krik, da stvarnik ni mrtev in da nebo ni prazno. V hrupnem snu so jo gnale neznane sile čez strašno brezno tragedije, ki iščejo svojo mitično mater in mnogotere podobe sveta, žrtve divjih ljubezni in strasti. Gledalci v parterju gledališča pijejo po kapljah opojni napitek iz kipečega vrelca podob in besed, ki se vraščajo v stanje svetlobe neba. Poljubljala je slečena telesa in spreminjala svet. S svojim odigranim likom je lomila kamnite oblike Krasa v sebi, izjokala ruj, dramila sugestivne občutke z gibom in besedo. Kadar je igrala, se je vedno malo spremenila in umirala, ko je odkrivala človeške obraze, razgrinjala maske, vzdigovala veter, plapolala v svojih igralskih kostumih in prebujala čute skrivnostna in božanska, precejala trenutke skozi neponovljive fragmente z vzponi duha, podrejena težki resničnosti, med sprožanjem zapletov in razpletov v veri, da pripadamo nenehnemu kroženju. nikoli dovršene igre življenja. Odrske luči so ugasnile in odbila je ura, ki se ni mogla ustaviti. Komentarji (2) www.pozitivke.net