Razdrobljenost in nepopolnost sodobne znanosti je mene in moje kolege z moskovske državne univerze Lomonosov (katere pooblaščenec sem) spodbudila k poskusu ustvarjanja sistemskega pogleda na dogajanja v živih sistemih, vključno s človeškim organizmom. Rezultat našega dela je opis skupnih lastnosti (zakonitosti, naravnih zakonov) živih sistemov, ki ga je iskalo veliko svetovnih veleumov skozi stoletja - od Aristotela, Kanta do sodobnikov.

Procese in mehanizme, ki potekajo v biosistemih in človeškem organizmu, nam omogoča pravilno razumeti znanstvena interdisciplinarna sistemska obravnava, ki vključuje biološke zakonitosti. Pri teh gre za upravičenost (racionalnost) dejavnosti, izbiro prioritetnih oblik aktivnosti in kompenzacijsko-prilagoditvene odzive. Za žive sisteme velja tudi energijska in funkcionalna omejenost. Nenehno se trudijo za vzdrževanje homeostaze, v njih poteka informacijska izmenjava. Prizadevajo si za povečanje koeficienta preživetja in po povečanju prijetnih in zmanjšanju neprijetnih občutkov. Za podaljšanje življenjske dobe pa v spreminjajočih se konkretnih razmerah ustrezno spreminjajo svoje delovanje in obnašanje. Prizadevajo si tudi za povečano pridobivanje (zbiranje) informacij znotraj biosistema in zunaj njega, skrbijo za obdelavo informacij, spreminjanje (preobrazbo) določenih kemijskih snovi v druge oblike, informacije pa so sposobni tudi shranjevati. Omenjeno velja za vsa živa bitja, hkrati pa nam daje tudi teoretično neoporečno znanstveno podlago za razumevanje vzrokov za različne bolezni in lahko prinese nove možnosti njihovega zdravljenja.

Z omenjeno metodo lahko opredelimo denimo tudi psiho. Gre za prioritetno obliko delovanja v določenem trenutku, povezano z gensko informacijo, informacijo, pridobljeno za življenja, ter trenutno prihajajočimi informacijami zunaj in znotraj živega sistema. S tem smo tudi na področju medicine in biologije dobili zakone (kot jih že imamo v fiziki, kemiji ...), ki nam omogočajo teoretično predvidevanje, napovedovanje in ponovljivost kot temeljni pogoj znanosti. Mislim, da bi dokončno preverjanje in uveljavljanje skupnih zakonitosti vseh živih sistemov lahko uvrstilo Slovenijo v vrh znanstveno razvitih držav in ji omogočilo vodilno vlogo v medicini in farmaciji.

Ugledni Inštitut evolucijske fiziologije in biokemije, ki se imenuje Sečenova Ruske akademije znanosti, si je iskanje omenjenih zakonitosti naložil kot osnovno znanstveno smer v zadnjih 50 letih ( http://www.iephb.ru [+] ). Na mojo pobudo jih od junija lani preverjajo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pri Ruski akademiji znanosti pa od septembra, vendar so teze tako preproste in pretresljive, da jih še vedno niso zmogli ovreči ali potrditi. Te zakonitosti sem kot edini predstavnik iz Slovenije predstavljal na 3. kongresu vesoljske medicine v Berlinu septembra 2005. Omogočile so tudi svetovno priznanim znanstvenikom, zbranim na Moskovski tiskovni konferenci RIA Novosti oktobra 2002, proglasitev rojstva nove smeri v znanosti, imenovane sistemska biologija in medicina.
http://www.finance-on.net/