Društvo za teorijo in kulturo hendikepa (YHD) je v okviru projekta Partnerstvo za bodoče možnosti danes v KUD France Prešeren pripravilo posvet z naslovom Zaposlovanje hendikepiranih v običajnih okoljih, katerega namen je opozoriti na problematiko zaposlovanja hendikepiranih v običajnih delovnih okoljih. Že leta v YHD opozarjajo na neenakopraven položaj hendikepiranih oseb v naši družbi, ki jim ne daje možnosti izbire, zato to prakso in način razmišljanja želijo preseči, so poudarili na posvetu.

Udeležencem posveta je uvodoma spregovoril direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Cveto Uršič, ki je predstavil nacionalne usmeritve na področju invalidskega varstva s poudarkom na vključevanju invalidov na odprti trg dela. Kot je pojasnil, pravice invalidskega varstva izhajajo iz filozofije človekovih pravic, torej iz načel pravice do enakih možnosti, do enake obravnave in spodbujanja socialne vključenosti, kar pomeni, da ne moremo invalidskega varstva obravnavati ločeno, ampak v okviru ostalih nacionalnih politik (zaposlovalne, zdravstvenega in socialnega varstva, stanovanjske, družinske). Politiko invalidskega varstva je treba po Uršičevih besedah načrtovati in obravnavati na nacionalni in lokalni ravni oziroma tam, kjer invalidi živijo.

"Ko govorimo o zaposlovanju invalidov, je naš temeljni cilj vključevanje invalidov na odprt trg dela, kar pomeni, da se morajo oblikovati ukrepi na strani invalida - posameznika, ki bo lahko konkuriral na trgu dela, pa tudi ukrepi na strani delodajalca, ki mora biti informiran, osveščen in razumeti, da so invalidi prav tako dobri delavci kot drugi in da imajo prav tako težave kot drugi, je povedal Cveto Uršič. Kot primer dobre prakse je omenil Sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov, ki je 5. maja objavil javni razpis za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, v katerem namenja delodajalcem približno 400 milijonov tolarjev.

O drugem primeru dobre prakse pa je govoril socialni delavec Marino Kačič, ki je spomnil na razkorak med teorijo in prakso ter opozoril, da je treba delovati od "spodaj navzgor", in ne obratno, kot se zdaj dogaja. Pri tem je predstavil nemško izkušnjo, kjer invalide zaposlujejo po štiristranskem dogovoru med državnim zavodom za zaposlovanje, združenjem invalidov, proizvajalcem specialne opreme in delodajalcem. Od spodaj navzgor pa pomeni, da se sklene najprej dogovor z vsemi vpletenimi v delo, nato pa sledi razpis, o čemur v Sloveniji lahko samo razmišljamo, je poudaril Kačič.

Bodočnost je v zaposlovanju hendikepiranih oseb v običajnih delovnih okoljih pod enakimi pogoji, kot jih imajo drugi zaposleni, seveda s primerno tehnično, pa tudi organizacijsko podporo, je za STA povedala podpredsednica YHD Klavdija Poropat, ki zagovarja, da če nekdo konča določeno šolanje in ima diplomo, pomeni, da je končal izobraževanje po določenem programu in je potem enako sposoben kot kdor koli drug. "Morda opravlja svoje delo na določen način, ampak da ga ne opravlja nič manj kvalitetno, to je za nas prihodnost," je opozorila Poropatova in dodala, da naša družba izhaja iz pojmovanja, da je treba hendikepirane obravnavati, posebej usposabljati, se z njimi ukvarjati, vendar pa je ravno to izključujoče, saj jim ne daje možnosti izbire, enakopravnosti in enakovrednosti.

Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo konec leta 2005 v Sloveniji skupaj 161.856 invalidov ali 8,1 odstotka celotnega prebivalstva, kar je, kot je dejal Robi Modrijan, primerljivo z državami Evropske unije. Zaposlenih v običajnem delovnem okolju je bilo 22.864 invalidov, v invalidskih podjetjih pa 6554. V evidenci brezposelnih ZRSZ je invalidov 9135 oziroma 17 odstotkov vseh invalidov na trgu dela, ki jih je bilo decembra 2005 skupaj 53.665.
www.dnevnik.si