Na Lekarniški zbornici trdijo, da obstajajo razlogi, zaradi katerih postopki v omenjenem zakonu ne omogočajo naročanja zdravil v javnih lekarnah, dosledno upoštevanje omenjenega zakona pa po njihovem lahko privede do motenj v preskrbi z zdravili.
Lekarniška zbornica Slovenije je preučila postopke zakona o javnih naročilih za naročanje zdravil za opravljanje javne lekarniške službe in ugotovila, da slonijo na predpostavkah o možnosti vnaprejšnjega določanja časa, vrste, količine in vrednosti potrebnih zdravil za izdajo v lekarnah, kar pa v praksi ni izvedljivo. Kot pravijo na zbornici, na spremembe pri izdaji zdravil v največji meri vplivajo nenapovedane spremembe pri predpisovanju zdravil in spremembe cene med razpisnim obdobjem.Na Lekarniški zbornici pojasnjujejo, da zdravniki za zdravljenje določenih bolezni predpisujejo zdravila po veljavnih doktrinah zdravljenja. Ko se doktrina spremeni, se posledično spremeni tudi vrsta in količina zdravil, ki se je do tedaj izdajala v lekarni kot običajna za zdravljenje določene bolezni.
Zdravila, ki jih običajno predpisujejo zdravniki za zdravljenje določenih bolezni, se prav tako zamenjajo ob spremembah sklepa o razvrščanju zdravil na liste. Če je določeno zdravilo razvrščeno na pozitivno ali vmesno listo, se namreč poveča predpisovanje in s tem izdaja tega zdravila, česar lekarne ne morejo predvideti in upoštevati ob naročanju zdravil po postopkih zakona o javnih naročilih. Hkrati se z izdajo novega zdravila zmanjša izdaja dotedanjih zdravil, zaradi izteka dovoljenja za promet določenega zdravila ali njegovega umika s trga pa se njegovo predpisovanje lahko povsem ustavi, česar prav tako ni mogoče predvideti, pravijo v vodstvu slovenskih lekarn.
Preden bolniki prejmejo novo zdravilo, je, kot pojasnjujejo, potrebno izvesti več dolgotrajnih registracijskih postopkov, lekarne pa lahko pogodbe za dobavo novega zdravila sklenejo samo po tem, ko je že izdano dovoljenje za promet z zdravilom in je zdravilo na trgu. Nova zdravila, ki jih mnogi bolniki težko pričakujejo, sploh ne morejo biti predmet javnega naročanja preden je zanje izdano dovoljenje za promet.
Izvajanje postopkov javnih naročil bi tako po njihovem mnenju za mnoge bolnike lahko pomenilo podaljšanje časa čakanja na novo zdravilo. Vsi našteti dogodki pri predpisovanju, razvrščanju in registraciji zdravil vplivajo na izdajo teh in jih v času naročanja ni mogoče predvideti, zaradi česar lekarne praktično ne morejo izvajati administrativnih postopkov, določenih z zakonom.
Poleg omenjenih dogodkov vplivajo na spremembo pogojev v postopkih javnih naročil tudi cene zdravil na trgu. Cene zdravil se med letom na trgu večkrat spremenijo na podlagi zahteve imetnikov dovoljenja za promet in s soglasjem državne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Proizvajalci nižajo cene zdravil zaradi sistema medsebojno zamenljivih zdravil, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije krije le najvišjo priznano vrednost zdravil, predpisanih na recept.
V primeru oddaje javnega naročila ima dobavitelj pravico, da pri prodaji blaga uporablja pogodbeno dogovorjeno ceno, ki pa je pri zdravilih s seznama medsebojno zamenljivih višja od kasnejše dejanske cene na trgu. To je po trditvah zbornice v celoti v nasprotju z načeli zakona o javnih naročilih, saj lekarna ne more biti vnaprej obveščena o zniževanju cen, niti o tem, katera zdravila bodo uvrščena na seznam medsebojno zamenljivih zdravi. V zbornici še dodajajo, da ostaja nerešeno urejanje dodatnega naročanja, če v lekarnah porabijo vse razpisane količine zdravil že pred zaključkom razpisnega obdobja, kar je verjetno tudi razlog, zakaj v Evropi javne lekarne naročil za zdravila ne izvajajo po postopkih za javna naročila.
Prepričani so, da bo obstoječi slovenski zakon potrebno spremeniti tudi v luči evropske zakonodaje; zbornica sodeluje z ministrstvom za finance pri pripravi novele zakona, ki bo v večji meri upošteval naravo naročil v javnih lekarnah. Trenutno formalno izvajanje javnih naročil zaradi postopkovnih rokov onemogoča izdajo zdravil v 24 urah, kakor tudi v drugem za bolnika še sprejemljivem in razumnem roku, ki pa so jo javni lekarniški zavodi dolžni zagotoviti.
www.dnevnik.si |