Ob mednarodnem dnevu aktivnosti za zaščito tjulnjev – 15. marec
torek, 14. marec 2006 @ 14:57 CET
Uporabnik: Pozitivke
Na obalah Kanade potekajo pokoli tjulnjov. Vsako leto tam brutalno ubijejo tisoče in tisoče teh čudovitih živali, ker naj bi baje konkurirale ribolovu. Lov na tjulnje je okruten. Začne se že konec februarja oz. v začetku marca, ko se skotijo mladiči
Tjulnji kot otroci razigrano čofotajo v vodi in se veselijo igre z valovi in s svojimi vrstniki. Okretni so v vodi, na kopnem pa delujejo nerodno in nebogljeno, kot malčki, ki se še niso naučili hoditi.
Njihovo brezskrbno igro prekine skupina mož oboroženih s palicam - hakapiki. Obkrožijo tjulnje, ki jih opazujejo z zaupljivimi okroglimi očmi ter jih odženejo na kopno. Živali se oglašajo in se s svojimi plazečimi gibi premikajo po travi, trejo se druga ob drugo, da bi našle izhod iz kroga, ki ga lovci s palicami vedno bolj ožajo okrog njih. Tjulnji, ki že slutijo nevarnost, gledajo s široko odprtimi, okroglimi očmi in proseče iščejo usmiljenja, a izhoda ni. Plezajo drug po drugem, cvilijo, jokajo, prosijo. Toda čustva lovcev so zaledenela, želja po zaslužku je vklenila njihova srca. Možje dvignejo palice in začnejo z vsemi močmi udrihati po majhnih glavah. Lobanjska kost naj bi pri tem udarcu počila takoj, vendar morajo pogosto udariti večkrat, da žival umre. Tu pa tam se kako nebogljeno telo ponovno dvigne na svojih nerodnih okončinah, a zaman, ponoven udarec. Rez skozi krvne žile prednjih okončin mora skrbeti za to, da žival izkrvavi in se dejansko ne zaveda več. Pogosto pa se to opusti, da se ne bi zamazal kožuh. Dogaja se, da žival ni mrtva, ko jo oderejo. Takrat pri polni zavesti doživlja peklenske muke raztelešenja. V kratkem času je delo opravljeno, lovci pa preštevajo kože in računajo, kolikšen bo dobiček. Brezoblične, še tople gmote mesa, so le še odpadek... Ustreliti tjulnje pa tudi ni manj okrutno. Strelci pogosto potrebujejo več nabojev, da ubijejo žival. Obstreljeni tjulnji lahko pobegnejo. Potopijo se in bedno utonejo. Treh od štirih ustreljenih tjulnjov ne najdejo več.
Kdor bi po ogledu dokumentiranih posnetkov pokola teh miroljubnih morskih sesalcev še imel navdušenje, da obleče nase živalsko kožo, temu ni več pomoči. Nedopustno je, da se pod opravičilom modnih zapovedi spodbuja in podpira tako brutalno pobijanje živali, kot je lov na tjulnje v Kanadi, pa čeprav prinaša visoke dobičke. Koliko nepotrebnega trpljenja v imenu elegance ali modnega blišča!
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice odločno nasprotuje tem okrutnim ravnanjem z živalmi. Nobenega razumnega razloga ni, da bi moralo eno samo bitje doživljati tako neizrekljivo trpljenje. Niti enega samega sprejemljivega argumenta ni, ki bi lahko opravičeval barbarsko obnašanje človeka do teh bitij. Obsojanja vredna je opredelitev takega lova za dober posel. Tudi trditev, da se je človek že od pradavnine oblačil v živalske kože, ne more biti opravičilo za množične pokole nedolžnih stvaritev. Pračlovek se je obnašal in ravnal primerno razvitosti svoje zavesti in ni poznal alternativ za svojo obleko, kot jih imamo danes. Tudi ljudstva, ki dandanes še živijo v tesni odvisnosti od narave in se še niso navzela miselnosti civiliziranega človeka, ne ubijajo za dobičke in prestiž, ampak le za svoje osnovne potrebe. Zato naj bi z živalmi ravnali tako, kot to ustreza našemu visoko opevanemu dostojanstvu, kajti izrek pravi: »S svojim nizkotnim odnosom do živali, se odrekamo svojemu lastnemu dostojanstvu.«
Zato pozivamo vse ljudi, ki radi sledijo modnim smernicam, naj se v dobrobit živali odrečejo nošenju krzna in drugih živalskih kož. Naj vaša visoko razvita zavest usmiljenja kaže vašo veličino, ne samo vaša obleka! Obenem apeliramo na vlado republike Slovenije, da odločno izrazi protest kanadski vladi proti pokolu tjulnjev v njihovi državi.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Predsednik: Stanko Valpatič
P.S. V reviji Polet, magazin Dela in Slovenskih novic z dne 9.3.2006 (stran 7-8) lahko preberemo: "...Tracy McIntire, predstavnica za stike z javnostjo organizacije Humane Society of the United Statea (HSUS), pravi, da so rezultati aktivnosti nasprotnikov klanja tjulnjev že opazni. Ko so v belgijskih vladnih krogih videli dokaze o neusmiljenem klanju na kanadskih ledenih širjavah, so precej v kratkem času prepovedali uvoz kož in drugih izdelkov iz tjulnjev. Tudi v ZDA je vse več ljudi obveščenih o sramotnem početju kanadskih ribičev in zavračajo izdelke iz tjulnovine. Petnajsti marec smo določili za mednarodni dan aktivnosti za zaščito tjulnjev. Tega dne bodo po petdesetih mestih po vsem svetu, od Bostona do Barcelone- tudi v vam bližnjem Zagrebu so bile pred kanadsko ambasado že demonstracije - ljudje s transparenti dokazovali svoje nasprotovanje pobijanja tjulnjev."...
