Mnoge v tej deželi skrbi, da ne bi upadla poraba perutninskega mesa, rdečega mesa, mesa nasploh. V časopisih se pojavljajo slike kmetijskih ministrov raznih držav, kako za vzor zauživajo kose tistih živali, katerih bolezen je tisti trenutek za človeka najbolj ogrožujoča.
Po mestih nas spremljajo ogromni plakati, ki spodbujajo k uživanju rdečega mesa. S kmetijskega ministrstva se širijo letaki in sporočila, ki ljudi spet prepričujejo o varnosti uživanja perutnine.

Ministrstvo za kmetijstvo in mesno predelovalna industrija nas prepričujeta, da je za naše zdravje dobro tisto, kar vedno več pogumnih zdravnikov, tudi že pri nas, upa javno povedati: meso škoduje zdravju - povzroča oz. je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, kot so npr. bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak. Meso škoduje kostem, povzroča depresije, je pomemben faktor pri prekomerni telesni teži…
Ministrstvo za zdravje nas že več let skuša zavarovati pred negativnimi posledicami uživanja mesa s spodbujanjem uživanja sadje in zelenjave, ki delujejo nevtralizirajoče na negativne posledice uživanja mesa v človeškem telesu.


Razumem: velika veja našega gospodarstva – reja klavnih živali in mesno predelovalna industrija - daje kruh precejšnjemu številu ljudi. Predvidevamo lahko, da nekaterim prinaša tudi dobičke (sicer si verjetno ne bi mogli privoščiti dragih "jumbo plakatov", niti reklam v najbolj gledanem času na najdražjih televizijah). Vendar komu??? Država daje živinorejcem ogromne subvencije (večkrat smo že lahko v medijih srečali podatke, da dobi vsaka krava v Evropi in Ameriki 2 – 3 dolarje na dan!!!). Država torej tukaj nima dobička, pač pa veliko izgubo. Ljudje - potrošniki, ki meso kupujejo in uživajo tudi nimajo dobička od tega, saj je jasno, da je uživanje mesa pomemben faktor pri nastanku najbolj nevarnih bolezni v razvitem svetu. Iz hlevov množične živinoreje prihajajo v vse krajših presledkih hudo nevarne bolezni kot npr. BSE in ptičja gripa. Iz Amerike prihajajo poročila, da ljudje z mesom zaužijejo toliko antibiotikov (polovica svetovne proizvodne antibiotikov dobijo za meso gojene živali – da sploh preživijo in za hitrejšo rast), da le-ti ne primejo več, ko človek resnično potrebuje pomoč antibiotika (npr. pri hudi pljučnici). Naravo za prirejo mesa 10 – 15x bolj izčrpavamo, kot bi bilo potrebno za energijsko ekvivalentno kvalitetno, polnovredno rastlinsko prehrano. Ogromne količine gnoja in gnojnice, ki ju proizvedejo klavne živali, so neverjeten onesnaževalec vode (govedo proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana – 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina) in zraka. Pri tem se za živinorejo bolj ali manj direktno porabi še mnogo več energije (za transporete, obdelavo zemlje, hladilnice, umetna gnojila…) in ima vodilni delež pri eroziji tal. Podatki jasno kažejo, da je živinoreja eden največjih uničevalcev narave. Če pogledamo še socialni faktor, so podatki grozljivi: 60% hrane, ki jo razviti svet porabi za krmo svojih klavnih živali prihaja iz dežel, kjer ljudje umirajo od lakote, torej živina bogatih žre kruh revnih. In še en vidik je, o katerem pogosto sploh ne govorimo: strahotno trpljenje živali, ki jih gojimo v pogojih, proti katerim so bila nacistična koncentracijska taborišča kar znosna (edino lakote v živalskih taboriščih ne poznajo, vse drugo je hujše), pri tem, da vemo, da so to bitja, ki občutijo podobno kot ljudje, oz. imajo še bolj prefinjene čute in občutke kot ljudje.

Mnogi ljudje dogajanja okrog sebe vse bolj skrbno opazujejo, analizirajo in potegnejo logične zaključke. Vse več ljudi ugotavlja, da v resnici ne gre za njihovo dobro, da se z uživanjem mesa uvrščajo med sopovzročitelje zgoraj navedenega stanja. Mnogi nato sklenejo, da nočejo več sodelovati pri uničevanju našega planeta, povzročanju trpljenja in pri tem še povzročati škode sebi, zato bolj ali manj postopno prenehajo uživati meso. Statistike jasno kažejo, da se to že nekaj let intenzivno dogaja. Da je to edino logično, prav in dobro, je jasno prav vsakemu, ki je zbral o vsem tem vsaj lahko dosegljive podatke, za katere ni potrebno znanje tujih jezikov ali visoka strokovna usposobljenost in premore nekaj logičnega sklepanja. Torej pričakujemo od Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za okolje in prostor in drugih podobnih organov in ustanov, da bodo to smer razvoja z vsemi močmi podprli in hkrati poskrbeli za pomoč živinorejcem, perutninarjem in drugim rejcem živali za zakol pri preusmeritvi – na pridelavo zdrave, nezastrupljene rastlinske hrane. Podobno potrebujejo pomoč tudi delavci v klavnicah in celotni mesno predelovalni industriji, ker bodo sicer v nekaj letih brez dela. To pomoč potrebujejo takoj – tako s preusmeritvijo subvencij v biološko pridelavo hrane kot pri izobraževanju in preusmerjanju kadrov mesno predelovalne industrije, ki jim grozi brezposelnost. To zagotovo podpirajo tudi vsi razmišljujoči in čuteči ljudje.

Če se tega ne bodo nemudoma lotili in to konstruktivno, ne pa s pobijanjem, z lažmi in prikrivanjem, bodo pokazali, da jim ni mar ne ljudi, ne živali, ne Slovenije kot take in prihodnjih generacij, ne eksistencialne ogroženosti delavcev, za katerih področje so zadolženi, da delajo pravzaprav za neke druge cilje, za nekoga drugega. Delajo z našim, tudi z mojim denarjem, ki ga z davkom dam državi. Iz našega, tudi iz mojega denarja gresta torej več kot 2 dolarja na dan za vsako kravo v hlevu. Kako dolgo še?

Andreja Gabrovec, Logatec, 031 688 310