Piše: Damjan Likar
Humanistično opredeljen zdravnik ne bi smel biti mesojedec,
ne lovec in ne vojak
Prim. Tomislav Majić, dr. med. spec. kardiolog. Rojen v BiH. Oče Hrvat Dalmatinec,
mati Bosanka srbskega rodu. Diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu, specializiral
iz interne medicine na Institutu za pljučne bolezni Golnik, podiplomski študij
iz kardiologije opravil v Zagrebu, naziv primarija dobil v Ljubljani. Kot dolgoletni
vodja zdravstvene službe v zdravilišču Šmarješke Toplice in pomočnik direktorja
za zdravstvo v KRKA Zdravilišča je delal na področju razvoja programov rehabilitacije
in preventive bolezni srca in ožilja. Sedaj v 62. letu starosti opravlja še
funkcijo vodje novega VitariumSpa&Clinique centra v Zdravilišču Šmarješke
Toplice.
Zakaj in kdaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
"Iniciacija" se je zgodila davnega leta 1968 in se nanaša na žalostno,
pa vendar romantično zgodbo. Bil sem študent medicine in sem v prednovoletnem
času s svojo punco Zagrebčanko, sedanjo soprogo, prišel domov v Jajce na počitnice.
Mati se je takoj pohvalila, da redi pujsa za novoletno večerjo, misleč, da se
nama bodo pojavile skomine na dobro pojedino. Vendar se je moja punca pozanimala,
kje pujsek "stanuje", in ga začela redno obiskovati. Srčkani debelušni
mladiček jo je tako navdušil, da je začela agitacijo za reševanje njegovega
življenja. Nas ostale je seznanila s svojo dokončno odločitvijo, da svojega
malega prijatelja za nobeno ceno ne bo jedla, mi pa naj se odločamo po svoji
vesti. Mater ni bilo možno prepričati, pujsek je klavrno končal, vendar pojedina
ni uspela. Moralna pridiga moje punce je vzela apetit tudi ostalim, za mene
pa je to bila prelomnica pri odločitvi za dokončno vegetarijanstvo.
Kakšne spremembe ste doživeli po prehodu na brezmesno hrano?
Že zgodba nakazuje,da nisem ego-vegetarijanec, kar pomeni odpovedovanje uživanja
mesa zgolj zaradi svojega zdravja in dolgega življenja. Sem eko-vegetarijanec,
kar vključuje veliko pomembnejše razloge: moralno-etične, ekološke in politične.
Uživanje mesa je skozi zgodovino človeštva predmet razpravljanja z moralno-etičnega
in verskega stališča, pa tudi zaradi kontroverznih fizioloških pogledov.
Na eni strani v kulturi stare Helade (Pitagora) in rimskega cesarstva (Seneka)
velja vegetarijanstvo za zmago duha nad telesom in se je treba vzdrževati od
vsega, kar ima dušo.
Isaac Newton je označil za barbarstvo navado jesti meso in kri bitij, čeprav
vemo, da čutijo kot mi.
Glede duhovne drže do mesne prehrane je večina ljudi še v bližini kamene dobe.
V družbi, ki se deklarira za humanistično, si noben človek ne sme lastiti pravice
absolutnega gospodarja v odnosu do narave in sobitij (živali), marveč je njegova
dolžnost, da poskrbi, da za vsa živa bitja obveljajo enaka pravila, kot jih
je postavil za nedotakljivost svojega življenja. "Dokler človek ne bo razširil
svojega moralnega obzorja do vseh živih bitij, sam ne bo našel miru," je
rekel dr. Schweitzer. L.N. Tolstoj pa je dejal: "Dokler se bomo prehranjevali
iz klavnic, se bomo klali med seboj."
Z moralnega vidika se mi zdi nevzdržno ubijati živali in potem jesti njihova
trupla. Pri tem sem radikalen na način Leonarda da Vincija, ki je na mesojedstvo
gledal z enakim gnusom kot na ljudožerstvo. Za moralno sprevrženo dejanje imam
tudi na grozovit način gojenje in ubijanje lepih živali, ki ga spodbuja modna
industrija (rejci, krznarji, modni guruji), služi pa za dokazovanje moči in
prestiža v družbi in se rojeva iz človekovega pohlepa in nečimrnosti.
Nesprejemljiva mi je tudi množična ekspresna vzreja živine za zakol, ki poteka
v neznosnih razmerah ob sočasnem uničevanju okolja.
Prehod na vegetarijanstvo sem doživel kot eno višjo stopnjo osebnostnega razvoja,
ko lahko usklajujem način življenja s svojim pogledom na svet. Prišel sem do
spoznanja, da človek svoje zdravje in kakovostnejše življenje lahko ustvari
le sam s svojim pozitivnim odnosom do prehrane, telesnega gibanja, prostega
časa, do sočloveka, vseh živih bitij in narave. Gonilna sila pri mojem osebnostnem
razvoju in ustvarjanju lastnega sistema vrednot je postalo sistemsko razmišljanje,
demokratična kultura in holističen pristop k človeku, zdravju in okolju. To
mi omogoča sposobnost spreminjanja lastnih konceptov vedenja in pozitivnega
odziva na spremembe življenjskega okolja, ki smo jim v sodobnem času nenehno
izpostavljeni.
Kako na vaš način prehranjevanja gledajo kolegi zdravniki?
Med mojimi kolegi zdravniki je po moji evidenci enako število vegetarijancev
in lovcev kot v ostali populaciji. Biti lovec je nesprejemljivo za poklic, ki
ga zavezuje Hipokratova prisega na nedotakljivost življenja. Zdravniki so -
in še danes to počnejo - opravljali vivieksperimente, sodelovali s totalitarnimi
režimi pri odvzemanju svobode na podlagi neresničnih diagnoz, se vojskovali
in zagrešili zločine proti človeštvu (enega še lovi Haški tribunal, dr. Karadžića,
pa še nekaj jih je bilo v nedavni balkanski vojni). Hipokratova prisega je le
še ena od prevar, lažnih zaobljub za tiste, ki se za zdravniški poklic odločajo
iz častihlepja. Časten, zares humanistično opredeljen zdravnik ne bi smel biti
mesojedec, ne lovec in ne vojak.
Kakšno je vaše mnenje o reklami: Rdeče meso - telo ga potrebuje!? Ste za
prepoved reklamiranja mesa in mesnih izdelkov?
Po mnenju antropologov (Marvin Harris) ni pričakovati sprememb univerzalnega
okusa do mesa. Nobena kultura ali verska tradicija v tem še ni uspela. Le vojna
in lakota ljudi prisili k tej odpovedi. Zato je, kljub uglednim pripadnikom,
vegetarijanstvo še vedno "sektaški" pojav.
Potrebno pa je ustvarjati družbeno klimo, v kateri uživanje mesa ne bo več znamenje
blaginje in prestiža, temveč primitivizma, barbarstva ali vsaj moralno slabih
navad. Kako to uresničiti?
V sodobni industrijsko-informacijski družbi so univerzalne humanistične vrednote
kot koristi za človeka zanemarjene na račun težnje po čim večjem dobičku. Družbeni
sugestivni aparat, mediji, pa potrošniška mašinerija ustvarjajo prevare za ljudi.
Zapeljujejo jih na hipotetični privlačnosti moči, pohlepa, sebičnosti. Duh lažnivosti
je tudi v medijskem pristopu do hrane, kot je to razvidno iz TV sporočila, "da
telo potrebuje rdeče meso".
Resnica je, da naše telo ne potrebuje rdečega mesa, zato ga tudi ni v priporočilih
nacionalnega programa prehranske politike. Na vprašanje, ali sem za prepoved
reklamiranja mesa, odgovarjam: sem za splošno prepoved reklamiranja vsakršnih
izdelkov, če reklama temelji na neresnici in prevari, kamor sodi tudi omenjena.
Zakaj je meso iz strokovnega stališča škodljivo?
Nesporno je, da obstoja potencialna škodljivost uživanja mesa v človeški prehrani.
Škodljivost izhaja iz vsebnosti škodljivih maščob, kancerogenih (rakotvornih)
snovi in ostalih kemičnih skrivnosti v mesnih izdelkih. Meso je okuženo in prežeto
s temi snovmi zaradi problematične pridelave, predelave in priprave mesa, ki
največjo koncentracijo dosežejo prav na vrhu prehranske verige, pri živalih.
Prehranjevanje z mesom je dejavnik tveganja za srčnožilne in rakaste bolezni
(rak na debelem črevesju npr.). Tveganje se povečuje s količino zaužitega, predvsem
rdečega mesa. To potrjujejo izsledki študij, ki sta jih med številnimi drugimi
opravila tudi Svetovni sklad za raziskovanje raka v Seatlu (World Cancer Research
Fund) in Ameriški institut za raziskavo raka (American Institute for Cancer
Research ) in ki so objavljeni v mednarodnem sporočilu o vlogi prehrane pri
obolevanju za rakom: s pravilnim prehranjevanjem se tveganje za raka lahko zmanjša
za 20 %.
Britanski epidemiologi so ugotovili, da odpoved mesu ni samo častno, ampak tudi
zdravo dejanje: v 12-letni raziskavi med 6.000 vegetarijanci in 5.000 mesojedci
je umrlo 20 % manj vegetarijancev in med njimi je bilo 40 % manj raka.
Glede srčno-žilnih bolezni pa so številne raziskave pokazale, da imajo vegetarijanci
manjše tveganje, da zbolijo za temi boleznimi, kar je v svojem sporočilu objavila
Znanstvena skupina SZO leta 1994 (Report of a WHO Scintific Group, Geneva 1994).
Izsledki študije grških raziskovalcev, objavljeni v strokovni reviji JAMA leta
2003, so pokazali, da se ob večjem upoštevanju mediteranske prehrane zmanjšuje
smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter rakavih bolezni. Mediteranska prehrana
vsebuje veliko zelenjave in sadja, žit, olivno olje, zmerne količine morskih
rib in vina, le malo pa mesa in mlečnih izdelkov.
Raziskava z imenom Lifestyle Heart Trial, izsledki katere so objavljeni v strokovni
reviji Lancet 1990. leta, pa je pokazala, da je pri bolnikih z že dokazano boleznijo
srčnega ožilja, možno celo doseči nazadovanje bolezenskih sprememb le s spremembo
življenjskih navad. Po enem letu trajanja raziskave se je izkazalo, da se je
zožitev venčnih srčni žil pri bolnikih na vegetarijanski prehrani z malo maščobami
pomembno zmanjšala, pri bolnikih kontrolne skupine na mešani prehrani pa celo
zvečala. Epidemiološke študije so pokazale tudi to, da vegetarijanstvo pomeni
nagnjenost do bolj zdravega življenjskega sloga: manj kadijo, manj uživajo alkohol,
gojijo športne dejavnosti, bolje uravnavajo telesno težo.
Vendar živinorejci, mesarji in mesna predelovalna industrija ne glede na priporočila
ministrstev za zdravje in različnih svetovnih strokovnih skupin za preprečevanje
in zdravljenje srčno-žilnih ter rakastih bolezni z reklamami po okusu svojih
interesov poučujejo ljudi o "pravilni" prehrani.
Kaj vi svetujete pacientom, ki zbolijo za hudimi boleznimi, kot so rak,
srčno-žilne bolezni ..? Kaj pravijo pacienti, ko izvedo, da ste vegetarijanec?
O krivdi (grehu) in kazni ponavadi z bolniki ne razpravljam, jim pa svetujem
zdrav življenjski slog, ki vključuje pravilno prehrano predvsem pa vzdržnost
do uživanja mesa. Ne pozabim tudi pripomniti, da ta odločitev pomeni častno
dejanje. Kaj si pa pacienti mislijo o mojem vegetarijanstvu, ki ga sicer rad
poudarim, zaenkrat še ne vem, bom pa opravil anonimno anketo z njimi na to temo.
O rezultatih vas bom z veseljem seznanil v kakšnem drugem intervjuju.
Kaj mislite, da bi se zgodilo, če bi vsi ljudje šli na ogled klavnice?
Ljudi je treba obveščati o vsej grdobiji, ki jo nekateri počnejo zaradi pohlepa,
častihlepja in podobnih perverzij, ki jih mrgoli v človeški naravi, nikakor
pa ne služijo v čast družbi, ki se ima za visoko kulturno razvito in civilizirano.
Verjamem pa, da bo obisk v klavnici vsaj pri nekaterih spodbudil preobrat k
vegetarijanstvu in spoštovanju drugih živih bitij.
Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da so številne naravne katastrofe (ujme,
potresi ...) povezane tudi z ubijanjem živali. Po Einsteinovem zakonu trpljenja
se groza iz klavnic in laboratorijev s poskusi na živalih širi po določenih
fizičnih zakonih, dokler se ne razbremeni v ujmah, zlasti potresih. Kako gledate
na to? Kaj pa njegova izjava "Nič ne bo tako povečalo možnosti preživetja
na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani"?
Človek mora, da bi preživel, živeti v skupnosti z drugimi. Dolgoročno preživetje
je odvisno od njegovega odnosa do ostale narave z živalmi in rastlinami vred,
katerih del je tudi sam.
Življenje v skupnosti terja od človeka določena "pravila igre", ki
jih lahko izvaja, ker ga je narava obdarila z duševnostjo, vendar le, če je
z vzgojo poskrbljeno za razvoj in gojenje občutkov za kakovostno življenje v
skupnosti, kot so ljubezen, vzajemnost, sočutje.
Vzgoja v družini v najzgodnejšem, a najobčutljivejšem obdobju otroštva, je največkrat
zasnovana na družinskem egoizmu. Starši večinoma niso niti dobri psihologi niti
pedagogi. Očetovska avtoriteta ni zasnovana na sočutju ali vzajemnosti, temveč
na moči. Otroku daje obrazec težnje za posedovanjem moči nad drugimi in častohlepju,
razvijajo sebičnost in nečimrnost. Končni rezultat je prevlada antropocentrizma
v družbi: polje moralnih subjektov je zoženo na ljudi porabnike.
Vendar, človek je eno z naravo in dolgoročno preživetje terja spremembo paradigme:
razumevanje ekološke filozofije in sprejetje ekobiocentrične etike z omejitvami
v praktičnih razmerjih med človekom in njegovim življenjskim prostorom. To je
etika, ki enako skrbi za ohranjanje življenja ljudi, živali in rastlin.
Damjan Likar
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20060202193257398
Domov |
|
Powered By GeekLog |