V času reforme davčne politike, bi morala Slovenija resno razmisliti o nujnosti povečanja davčnih olajšav za dobrodelne namene, je v uvodnem nagovoru na letni konferenci slovenskih ustanov v Ljubljani povedal predsednik DZ France Cukjati. Na intenzivnost dobrodelnosti v posameznih državah "očitno" vpliva tudi prijaznost oz. neprijaznost davčnega okolja za to dejavnost, je pojasnil predsednik DZ.
Po njegovem mnenju imajo fundacije kot organizirana oblika prostovoljne dobrodelnosti velik pomen pri ohranjanju pristnega pojmovanja socialne države. Organizirana oblika dobrodelnosti namreč predstavlja najbolj zanesljiv korektiv in zadnjo zagotovilo za ohranjanje humane dimenzije človeške družbe, meni Cukjati.Predsednik državnega zbora, ki je na konferenci spregovoril o vlogi fundacij pri razvoju demokratične družbe, je tudi ocenil, da ima dobrodelnost v Sloveniji globoke korenine od druge svetovne vojne. Povojni režim je takratne organizacijske oblike dobrodelnosti sicer zadušil, vendar pa je Slovenija že nekaj let po osamosvojitvi dobila zakon o ustanovah. Od sprejema zakona o fundacijah, ki ga je DZ sprejel pred 10 leti, pa je nastalo kar 160 fundacij, nastalo pa je tudi njihovo učinkovito združenje, tj. Združenje slovenskih ustanov.
Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je spomnil, da državni svet posredno zastopa tudi interese civilne družbe. Z organizacijo najrazličnejših javnih posvetov namreč državni svet omogoča civilni družbi, da se vključuje v postopke soodločanja o zadevah javnega pomena. Državni svet tako predstavlja nekakšen most med politiko in javnostjo, meni Sušnik.
Konferenca slovenskih ustanov, ki poteka v prostorih državnega sveta, je razdeljena na tri tematske sklope, in sicer politika: fundacije - temelj neodvisnega financiranja nevladnih organizacij, strategija: položaj fundacij v slovenski družbi danes glede na nedorečeno statusno zakonodajo in nestimulativno zakonodajo davčnih olajšav ter financiranje: tuji finančni viri, odprti tudi za slovenske fundacije. Sklepe konference bodo udeleženci posredovali vladi z namenom, da bi ta ustvarila boljše pogoje za delovanje fundacij v Sloveniji.
Letne konference se med drugim udeležujejo tudi predsednik Združenja slovenskih ustanov Tomaž Bole, predsednik Slomškove ustanove Ivan Štuhec (Etično delovanje ustanov), direktor Slovenske znanstvene ustanove Edvard Kobal (Priložnosti in izzivi za slovenske fundacije 2006-2010) indirektor pravno-informacijskega centra Nevladnih organizacij Primož Šporar (Stimulativna ureditev za delovanje ustanov in nevladnih organizacij. Kot uvodni govornik pa je nastopil tudi ameriški veleposlanik v Ljubljani Thomas B. Robertson.
Poseben gost konference je samostojni raziskovalec in svetovalec Wolfgang Findeisen in Nemčije, ki je predaval na temo vloge in pomena civilne družbe kot enakovrednega med tremi stebri države - poleg gospodarstva in politike. Findaisen sicer spremlja razvoj Slovenije od osamosvojitve, še posebno pa razvoj civilne družbe. www.dnevnik.si
