Bohinjsko jezero je zaradi globalnih klimatskih sprememb, sprememb rabe prostora in intenzivnega razvoja turizma vedno bolj ranljivo in potrebno posebne zaščite.

Trenutno stanje je še relativno dobro in ni zaskrbljujoče, se pa že kažejo prvi znaki slabšanja stanja, kar zahteva takojšnje ukrepanje. Tega se zaveda Nacionalni inštitut za biologijo iz Ljubljane, ki je z namenom iskanja rešitev za Bohinjsko in ostala jezera skupaj z British Council v Bohinju pripravil dvodnevno konferenco na to tematiko.


Glavni poudarek konference, ki se končuje danes, je sodelovanje različnih slovenskih in angleških znanstvenikov pri ugotavljanju vpliva klimatskih sprememb na jezerske ekosisteme ter izmenjavi izkušenj o tem, kako primerno urediti zaščito jezer. Kot je danes pojasnil Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo, je poseben poudarek srečanja na komunikaciji med znanostjo oziroma njenimi dognanji ter končnimi uporabniki oziroma upravljalci, ki sprejemajo varstvene ukrepe za jezera.

Podoben cilj ima tudi projekt v okviru programa Interreg, ki ga tokratna delavnica v Bohinju dopolnjuje in v katerem sodelujejo različne institucije iz alpskih dežel, Slovenije, Avstrije, Italije in Francije. Nacionalni inštitut za biologijo iz Ljubljane se je v ta projekt vključil z namenom poglobljeno raziskati Bohinjsko jezero. Na podlagi raziskav bodo izdelali priporočila upravljalcem, kako na tem območju voditi trajnostni razvoj. Pri tem je po besedah Branclja potrebno najti skupni jezik med interesi države, ki postavlja omejitve, in lokalnim prebivalstvom, ki s temi omejitvami živi.

Čeprav je vzpostavitev kompromisa in sožitja dolgotrajen proces, so začetki obetavni. Inštitut je namreč že vzpostavil dobre stike z nekaterimi lokalnimi organizacijami, posamezniki in občino. Za november tako že pripravljajo posvetovanje, med strokovnjaki iz različnih področij in kasneje tudi lokalnim prebivalstvom, s katerimi bodo najprej identificirali probleme, kjer se mnenja o tem, katere aktivnosti so za jezero preveč škodljive in se ne bi smele izvajati, razhajajo. Do leta 2007 naj bi pripravili priporočila upravljalcem predvsem na področjih osveščanja javnosti, prometa na jezeru in dostopnosti jezerske obale za kopalce.

Bohinjsko jezero je vsekakor potrebno bolje zaščititi, saj se stanje slabša. Pojavljajo se namreč določeni organizmi, kot so nitaste zelene alge, ki so posledica povečanega vnosa hranilnih snovi, gnojil in izplak iz greznic. "Če želimo jezero ohraniti takšno, kot je, je to treba preprečiti. Le čisto jezero je namreč tudi komercialno zanimivo," je poudaril Brancelj.

Nekaj odgovorov na vprašanja o primernosti različnih načinov upravljanja in varovanja ter razvoja jezera in okoliškega območja naj bi dobili tudi na tokratnem bilateralnem srečanju raziskovalcev. Temeljni namen konference je vzpostaviti stike med slovenskimi in angleškimi raziskovalci, ki bi vodili v dolgoročno sodelovanje. Tema, ki so si jo izbrali, je zanimiva predvsem zato, ker je voda ena glavnih strateških dobrin prihodnosti. Hkrati pa je v obeh državah veliko lepih jezer, ki potrebujejo zaščito, je poudaril Chris Gibson iz British Councila, ki je dodal, da je politika do jezer v obeh državah sicer podobna, precej drugačen pa je odnos ljudi. Pri tem po njegovih besedah Slovenci precej bolj cenijo naravo.
www.dnevnik.si