Piše: Sanja Verovnik

Vzrok za stres sta vse hitrejši življenjski tempo in vedno večje potrebe - 70 odstotkov ljudi obišče zdravnika zaradi bolezni, ki so povezane s stresom

Stres je bolezen sodobnega časa, opozarjajo strokovnjaki. Da je tako, potrjujejo številne raziskave. Nedavna študija Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodnega urada za delo je pokazala, da v Evropi kar 37 milijonov žensk in moških oboleva zaradi stresa, ki izvira iz njihovega poklicnega življenja. Študija kot vzroke navaja nenehno pehanje za vedno večjim dobičkom in vse večje zahteve, ki jih narekuje sodobni čas. V Evropski uniji je stres na delovnem mestu druga najpogostejša težava, povezana s službo, takoj za bolečinami v hrbtenici. Kar 70 odstotkov ljudi obišče zdravnika zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.

"Dejstvo je, da je stres v službi povezan z zadovoljstvom z delom, ki ga nekdo opravlja, kot tudi z okoljem, v katerem dela, ter z odnosom s sodelavci. Stres lahko povzroči motnje v ustvarjalnosti. Ljudje, ki so nezadovoljni s svojo službo bodisi se ne razumejo s sodelavci, ne uživajo v svojem delu," opozarja psiholog Vlado Krajncl.

Kaj povzroča stres?


"Bodisi prevelike bodisi premajhne zahteve, kar povzroči zdolgočasenost. Stres lahko povzroči že majhna svoboda odločanja, enolično, dolgočasno delo, še zlasti pri ljudeh, ki so polni ambicij. Tudi hrup, slaba svetloba ali premajhna pisarna so dejavniki, ki lahko povzročijo stres. Tu je še pomanjkanje priložnosti, da bi pokazali svoje znanje, in premajhna podpora sodelavcev," našteva vzroke za stres Krajncl.

Ženske so zaradi večjih hormonskih sprememb k stresu bolj nagnjene kot moški. "V puberteti telo spremeni obliko, oblikujejo se spolni organi, sproščajo se novi hormoni, kar je velik stres za telo. Enkrat na mesec se koncentracija ženskih hormonov pred menstruacijo zelo zmanjša, pojavi se trenutni stres, ki ga imenujemo predmenstrualni sindrom. Takrat so ženske bolj občutljive in čustvene. Tudi med nosečnostjo se koncentracija hormonov spremeni, po otrokovem rojstvu pa je ženska v stresu zaradi padca koncentracije hormonov, ki so se izločali med nosečnostjo. Tu je še obdobje menopavze, ko začne primanjkovati estrogenov, kar je hud stres za ženske. Ženske so v večjem stresu tudi zaradi konflikta med različnimi vlogami, ki jih opravljajo. V službi so sodelavke, doma matere, žene, obenem pa tudi gospodinje in prijateljice. Ker želijo dobro izpolnjevati vse vloge, so pogosto izpostavljene stresu. Zaposlene ženske z otroki so bolj izpostavljene stresu kot ženske, ki otrok nimajo. Ugotovljeno je bilo, da na delovnem mestu doživljajo enako stopnjo stresa, vendar ženske z otroki ostanejo obremenjene tudi ob prihodu domov, ko opravljajo gospodinjska dela in se ukvarjajo z otrokom," opozarja psiholog.

Več seksa, manj stresa

Kadar doživljamo stres, nas pogosto boli glava, slabo spimo, izgubimo motivacijo, smo napeti, živčni in razdražljivi. S tem vplivamo tudi na okolico. "Otroci živčnih mater so, ko odrastejo, bolj dovzetni za stres. Zato je zelo pomembno, da se naučimo obvladati stres. Kadar se pojavijo prvi simptomi stresa, moramo poiskati pomoč. Poskrbeti moramo za pravilno prehrano, dovolj gibanja, spanja in počitka. Včasih pomaga že odkrit pogovor s partnerjem ali prijateljem, pogosto pa tudi poslušanje glasbe ali branje knjige. Pomagamo si lahko tudi z zdravili naravnega izvora, kot je na primer baldrijan. Za pogovor s psihologom se odloča le malo ljudi, zlasti v Sloveniji smo glede obiska pri njem zelo zadržani. Nismo kot na primer Američani, ki že ob majhnem glavobolu tečejo k psihologu na pogovor. A zavedati se je treba, da je najboljše zdravilo za stres pogovor. Če se bomo odkrito pogovorili o težavah, ki jim nismo kos ali nam ležijo na duši, bomo tudi lažje premagali stres," svetuje Krajncl.

Kaj pomaga premagati stres? Strokovnjaki trdijo, da je treba uravnovesiti poklicno in zasebno življenje. Vsekakor velja, da ljudje lahko sami precej naredijo za to, da jim stres ne bi uničil zdravja. Prehrana, gibanje in pozitiven pogled na življenje po besedah Vlada Krajncla poskrbijo za to, da premagamo stres. "Idealna prehrana, sovražnica stresa, naj bo sestavljena iz sadja, mandljev, lešnikov in orehov. Ti vsebujejo vitamin B, ki poskrbi, da nam energije nikoli ne zmanjka. Naš organizem potrebuje tudi veliko vode. Pomanjkanje tekočine namreč vodi k poslabšanju koncentracije, padcu pritiska in slabemu počutju. Kajenje in čezmerno pitje alkohola pospešujeta stres, saj slabita odpornost organizma. Stresnih hormonov se lahko znebimo z gibanjem. Redni trening, hoja, tek ali kolesarjenje znižujejo krvni tlak in pomirijo krvni obtok. Kdor se nerad ukvarja s športom, lahko nove moči črpa iz sprehoda v naravi. Raziskave tudi kažejo, da spolno aktivni ljudje niso nagnjeni k stresu, so bolj sproščeni in zadovoljni. Pa še nekaj: brez slabe vesti si privoščite počitek. Konec tedna na primer izkoristite za sprostitev v toplicah, privoščite si masažo in se pustite razvajati. Stres vam bo pomagal odpraviti tudi meditacija. Poskušajte se skoncentrirati samo na dihanje in ne mislite na nič drugega. To je odličen recept za dobro počutje," pravi Krajncl.

Manj težav zaradi stresa imajo po psihologovem mnenju tudi ljudje, ki se pogosto smejijo. Kdor se smeje, namreč sprošča endorfine, ki povzročajo občutek sreče in zadovoljstva.

Prispelo po E-pošti.