Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20051001201221752

Ob polnih skledah podhranjeni sreda, 12. oktober 2005 @ 06:12 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: dr. France Susman Predsednik Bush nanj pozoren. Tudi Ramplerjeva tašča je Slovenka. Na Kitajskem rešuje gojišča rib, v srednji Ameriki sadne nasade. V Braziliji plantaže banan in kave. Kitajska bi se rada prilagodila bodočemu evropskemu trgu, zato išče alternativna sredstva za gnojenje. Odkar obstaja v Eu prepoved uvažanja živil, ki so obdelana z raznimi pesticidi, išče tudi Kitajska biološka sredstva v poljedelstvu. Helmut Rampler, rojen na avstrijskem Štajerskem (mati Alojzija Wajdič iz Ptuja, tašča iz Šentjurja) ima svoje uspešno družinsko podjetje severno od Salzburga. Njegova hčerka Karin, vnukinja dveh Slovenk, ki je napravila najboljše izpite na administrativni šoli v Salzburgu, odkar ta obstaja, je genialna organizatorka podjetja »pro natura«, ki 15 let razvija okolju prijazna sredstva – od čistila za stranišča, »ki ga lahko piješ« do krme za živali. »Kitajci hočejo uporabiti naša sredstva za poljedelstvo in zlasti za pridelavo zelenjave kot so kumare in paradižniki.« V več kot 30 državah so prisotna Ramplerjeva sredstva za zaščito rastlin. Že so rešili onesnažene ribnike na Kitajskem ob obali v dolžini 3500 km. Sedaj se potegujejo za njegova neoporečna sredstva lastniki nasadov v Braziliji. V plantažah banan, kave in kakava hočejo uporabljati Ramplerjev sistem za zaščito rastlin. Potem bo tudi delo na plantažah znosno. Sojallovi produkti pomagajo tudi pri hudih kožnih izpuščajih, ki jih dobijo delavci pri škropljenju z pesticidi. »Nazaj k naravi« je Ramplerjevo geslo. Naj bo na področju agrarne spremembe, zaščite živali ali v zdravju: za vse ima pionirske, epohalne, revolucionarne ideje. »Vsak dan debatiramo o primankljajih v bolniških blagajnah, alternativne metode pa Evropa vse premalo podpira«. Na primer hren: Stoletja znano domače sredstvo proti prehladu, izpuščajem, prebavnim težavam. Rampler: »Danes ne pomagajo tudi diete ne več, ker v sadju in zelenjavi manjkajo hranilne snovi.« Z Ramplerjevimi hrenovimi preparati se zlasti kadilci in alergiki odkrižajo nadležnih simptomov. Tudi poljedelci so navdušeni: »V prejšnjih časih je bilo kravje mleko po tdravljenju z antibiotiki cele tedne neuporabno.« Vse se je začelo pred 15 leti z uporabo splošnega čistilnega sredstva na podlagi sojinega mleka. Tedaj je bil Helmut Rampler prokurist na prehrambenem tržišču. Bil je poln idej. Vpeljal je sistem ponovne uporabe steklenic, ki so ga uvedli v vseh veletrgovinah v Avstriji. Tako je zmanjšal gore odpadkov. »Hočem nekaj premakniti« je geslo 58 letnika, ki se počuti kot bi bil 40. Običajna usoda iznajditelja mu je bila prihranjena, saj je povpraševanje po sredstvih te vrste zelo veliko. Gre za zaščito rastlin na biološki podlagi. To niso kemijske gorjače, ampak sredstva, ki škodljivcem pri živalih in rastlinah odtegnejo življensko podlago, z aktiviranjem mikroorganizmov. Posledica: Rastlina proizvaja pospešeno minerale in vitamine, odpornost se poveča. Uporabniki kakor tudi znanost izstavljajo Soja-Vitanallu – tako se produkt imenuje - isto spričevalo: »Popolna neškodljivost, velika korist«. V sadju in zelenjavi kontrolirajo samo še mejne vrednote škodljivosti ne pa hranljivosti. Rampler je hotel dobiti rešitev za izčrpano prst. Avtorja Tompkins in Bird sta v svoji knjigi »Secrets of the Soil« ki obstaja tudi v hrvaščini, leta 1992 zapisala plastično zapisala: »Prst je ičrpana, izžeta, utrujene, bolna in zastrupljena s sinzetičnimi kemikalijami. Zaradi tega se je zmanjšala kakovost hrane in zdravstveno stanje prebivalstva se je poslabšalo. Naše zdravje ohranja predvsem zdrava hrana, ta pa je povečini odvisna od rodnosti in stanja prsti. Kemična gnojila ne morejo obnavljati rodnosti prsti, ker ne delujejo v prsti, ampak se vgrade v rastline. S tem pa zastrupljajo tako rastline kot tudi prst. Življenje v prsti lahko ohranja le organski humus. Kemično manipulirane rastline sicer bujno rastejo, v njih pa je obilje vodenih tkiv, so neodporne in brez kakovostnih beljakovin. Našo hrano sestavljajo ponarejena, nenaravna živila, iz katerih so odstranjene dragocene naravne sestavine, so umetno obarvana, obeljena, toplotno obdelana in konzervirana. Pridelki so sicer na enoto površine dvakrat ali trikrat večji, toda njihova prehranska vrednost je neprimerno manjše. Pri živilih je postal najpomembnejši njhov videz. Tistemu, ki ga videz ne premami, pa je jasno, da imajo pridelki v sebi toliko življenja kot razstavne voščene lutke v muteju Madame Toussand.« Anton Komat piše v knjigi “Pesticidi, ubijalci življenja: “V kmetijstvu je kemična vojna človeka proti naravi najhujša, bojni prapor pa nosijo pesticidi. Vsekakor sodobno kmetijstvo zahteva človekove posege v naravo, kati naravni ekosistemi nas ne morejo več prehraniti. Prav zato bi morala biti človekova osrednja naloga razumno oceniti kratkoročne koristi in dolgoročno škodo. Rastlinstvo povezuje zrak, vodo in prst v enovit sistem, zato so posledice kemičnih manipulacij z rastlinami opazne v vseh treh, predvsem pa v plodnih tleh. Prst je nosilec življenja na kopnem, je stvaritev življenja in tudi ustvarja življenje. Prst se stalno spreminja v krožnem toku brez konca in kraja. Malokatere raziskave so privlačnejše, hkrati pa bolj zapostavljene kakor raziskovanje številnih oblik življenja v prsti. Ker vseh potrebnih znanj o življenju prsti nimamo, je ta problematika po eni strano postala predmet velikih, donečih besedičenj, po drugi strani pa se prst prikrito uničuje na najbolj barbarske načine.“ Pomoč rastlinam Živilski znanstveniki so ugotovili, da v naših živilih še naprej upada vsebnost hranil kot posledica med drugim tudi klonov in gensko spremennjenih semen in sadik ter različnih strupov v sredstvih za varstvo rastlin. S kloni nastajajo uniformna živila, ki lahko vodijo do simptomov križanj v sorodstvu, v katerem kažejo nekatere snovi nekatere snovi kot kalij, magnezij in vitamini nenaravne oblike. Tako ima lahko npr. Ena rastlina 70% kalija, vse druge snovi pa so v minimu, povezane z dominantnimi snovmi, ki jih pa ni mogoče odpreti in so zato za telo nedostopne. Posledice takih monokultur so bolezni oziroma alergije. Naravni zakon evolucije je pokazal razsodnim ljudem, da lahko le pestrost nudi za življenje neobhodno izravnavo in sposobnost prilagajanja. Moderno kmetijstvo to omogoča: sadje in zelenjava nudita optični izziv za nakup. Jabolka so kot oblikovana, krompir in pomaranče pkirane po velikosti, sveža špinača sije v apetitnem zelenilu. To je napredek, če primerjamo današnjo ponudbo s tisto pred dvema rodovoma. Toda ta napredek ima tudi bistveno pomankljivost. Kakovost sadja in zelenjave je po 50 letih močno nazadovala, kot so to ugotovili med drugimi angleški raziskovalci. Želja strnk, da kupijo samo to, kar ugaja očem, je vodila k dramatičnemu padcu vitalnih snovi v plodovih in zelenjavi. Primerjava z dognanji iz zgodnjih 40.let: Vsebnost rudnin je padla v tem času za več kot 50%. Tako je padla vsebost natrija v fižolu preklarju skoraj na 0. Natrij je pomemben element za živčni sistem in tvorbo mišičja. Brokoli je izgubil v 50 letih ca 75% svojega kalcija, ki jača zobe in kosti. Enako velika je izguba magnezija pri korenčku. Varuje telo pred srčnimi težavami, astmo in ledvičnimi kamni. Pri špinači je padec vsebnosti železa povprečno za 60%. Umetna gnojila vzpodbujajo rast gojenih rastlin. Rudnin in vitaminov pa z njimi ne dodajamo. Tla so že zgodaj izlužena in zakisana. Te podatke je objavil British Food Journal l.1997. Umiramo predvsem zaradi bolezni srca in raka. Zdravniki pravijo, da naj jemo manj maščob in več sadja in zelenjave. Tada kaj nam to pomaga, če so se rastline, ki so bile nekoč pametna preventiva oz. Skrb za zdravje, spremenile? Žlahtnitelji so ustvarili sorte, ki so lepega videza, odporni za bolezni in presenetljivo trpežni. Toda najdragocenejše so zanemarili – rudnine in mikroelemente. Ob polnih skledah podhranjeni Naša prehrana ne pokrije več potrebe po vitaminih, pravi prof. Dr. Heinz Liesen, specialist za vprašanja prehrane in zdravnik športnikov. Več kot 2/3 vseh Nemcev starejših od 50 trpi na subkliničnem pomanjkanju vitaminov. Ljudje še niso bolni, toda imunski sistem je že prizadet. Trpijo za neprestano utrujenostjo, nesposobnostjo koncentracije, motnje v spanju, obnove tkiv ni. Mnjka vitaminov, mikroelementov in rudnin kot so magnezij, cink, selen, vitamin E. Seznam je še daljši. Podhranjenost ugotavljajo tudi pri 20 in 35 letnikih. Potrbujemo več vitaminov, encimov in rudnin kot prej. Zakaj? Stres v šoli, na delovnem mestu, pri športu in vplivih okolja. Počivamo premalo in pijemo preveč alkohola. Tudi napačna prehrana kot uživanje izdelkov iz bele moke (škrob!), kuhinjska sol, natrijev klorid, ki strup, in sladkor, ki ropata vitamine zlasti A in C. Posledice: enkrat več umre teh kot onih, ki so dovolj oskrbljeni z vitamini. Vse je živo v humusu Na enem samem hektarju plodne zemlje živi do globine oranja 30-50 ton teh nevidnih bitij. To je mikrokormos prsti. V enem gramu zdravega humusa živi več majcenih živih bitij kot je ljudi na zemlji. Erhard Hennig piše v knjigi „Skrivnosti rodovitne prsti (1994): „V enem gramu zdrave prsti živi 2.500 milijonov bakterij, 700.000 milijonov žarkastih plesni, 400.000 milijonov glivic, 50.000 milijonov alg in 30.000 milijonov enoceličarjev. Pod enim m² travnika živi 250 deževnikov, 250 enakonožcev (mokric), 1000 stonog, 2000 kolobarnokov, 50.000 majcenih žuželk in 10 milijonov glistic. To je 2,5 milijona deževnikov na hektar.“ Sklepajo, da tehtajo živa bitja v zemlji 50 krat več kot vsi ljudje in živali na zemlji. V enem m³ komposta se nahaja do 60.000 deževnikov. Rešitelj Amerike Na salzbužana je postala pozorna organizacija »Californian Oak Foundation«, ameriška fondacija za zaščito ameriških hrastov, ki je tesno povezana z Bushevim klanom. Tam grozi namreč državna ekološka katastrofa, ker se je v Ameriko prihotapila iz Evrope nevarna gliva phytophtera ramorum. Direktor kalifornijskega gozdarskega urada pravi: »This is an ecological disaster in the making«. Na medmrežju pod: suddenoakdeath.org. Sedaj stavijo na Ramplerjev produkt Greenbox (Sojall-vitana produkt), za rešitev 700.000 starodavnih hrastov. Hrast ima v Ameriki patriotsko vrednost takoj za jezerskim orlom. S tem bi se Helmut Rampler lahko po hollywoodsko dvignil do rešitelja Amerike, je zapisala pred nedavnim avstrijska Kronen Zeitung. Išče se zastopnik za njegove izdelke. Dr. France Susman, Komentarji (0) www.pozitivke.net