Piše: dr. France Susman

Mati pohabila otroka zaradi lakote
Sonic-Bloom - zvočno cvetenje pomaga

Kdo bo človeštvo nahranil, če v prihodnjih 50 letih naraste na 15 milijard? ZDA ima toliko prebivalstva kot ves svet pred 1000 leti. Veliko ameriških otrok je že sedaj podhranjenih. Vsako sekundo umrje en otrok v tretjem svetu. Tla so opustošena s kemijo. Obstaja rešitev?

Dan Carlson iz Floride je razvil glasbo, ki zveni kot čirikanje muren, kar ptice magično priteguje. S to glasbo ozvoči nasade agrumov. Nekdanji veleindustrijec, je razvil metodo Sonic-Bloom, zvočno cvetenje. Preko zvočnikov oddaja posebno glasbo, poseben zvok, istočasno pa poškropi liste rastlin z gnojilom za listje, od najmanšega kalčka do najvišjega drevesa. Tako prvič lahko obirajo pomaranče iz najbolj notranjih vej dreves, ki so velike kot grenivke. S to terapijo rastline ozdravljajo od tako težkih bolezni kot je sušica mladja, in spet poženejo. Celo posušene korenine si opomorejo (Tompkins/Bird, Skrivnost dobre zemlje – tudi v hrvaščini). Pomaranče niso le večje, ampak vsebujejo več kot 120% naravnega vitamina C kot navadne pomaranče. Torej se izboljša kakovost in količina sadja.

Na poljih požanjejo 7,6 ton s Sonic-Bloomom gnojene lucerne (nemške detelje) namesto običajnih 3,3 tone na oral (jutro 57,55 arov, ar = 100 m².), torej na 5755 m². Če krave dobijo to lucerno, dajejo 10% več mleka, čeprav prežvečijo ¼ manj lucerne kot običajno. »Komaj sem verjel. Moje krave so prebavile vso lucerno – z vsemi bilkami. Kravji nos je najboljše merilo za kakovost žetve. Krave so pri krmi zelo izbirčne. Šele ko je zmanjkalo Sonic-Bloom lucerne, so šle do običajno posejane lucerne. »Ozvočeno seno« je vsebovalo 29% proteinov in 80% dobro prebavljivih hranilnih snovi.« Tako lastnik plantaže. Z metodo »ozvočenega cvetenja« prospevata zelenjava in žito celo v suhem New Mexicu. Gabriel Hwearth, glavni vrtnar pri Tiwa-Indijancih v San Juanu, New Mexico: »Z Sonic-Bloomom se zdijo naša uboga polja 'alkimizirna' in bolj mehka, ker dobivajo od rastlin hranilne snovi«. Zemlja lepo diši in v nanovo nastali grudici humusa se prepleta polno deževnikov. Ta metoda bi v deželah tako imenovanega tretjega sveta izzvala pravo »zeleno revolucijo«, brez dragih semen, pesticidov in umetnih gnojil.

Dojenčka pod tovornjak

Dan Carlson je to metodo razvil na začetku 60. let v Minnesoti, potem ko je kot mlad vojak videl, kako je mati številnih otrok dojenčka položila z nogami pod zadnja kolesa vojaškega tovornjaka, tako da je mali pohabljenec prosjačil hrano za celo stradajočo družino. Takrat je mladi Carlson sklenil, da bo razvil poceni metodo, da bi tudi najrevnejši na majhni, revni parceli lahko pridelali dovolj hrane. Imel je idejo: sestaviti glasbo, s katero bi »gnojili« rastline. S pravimi sosledicami zvokov bi se na spodnji strani listov na široko odprle reže, s čimer bi postali sprejemljivi za več ogljikovega dioksida in posebna gnojila iz morskih alg, mikroelementov, aminokislin in hormona za rast.

Dan Carlson je prepričal lastnike nekega podjetja gramofonskih plošč, da so naredili mešanico skladbe George Milsteina »Growing Plants Successfully in the Home – Kako rastline doma uspešno gojiti« s čistimi zvoki, ki so jih znanstveniki univerze iz Ottawe izžarevali, da bi povečali pridelek pšenice. Intuitivno je zadel prav tiste frekvence, ki jih proizvajajo ptice pri svojem koncertu med zarjo in sončnim vzhodom.

Kot podlago za zvočno terapijo je Carlson izbral violinski konzert v E-duru Johanna Sebastiana Bacha. V ornitološkem (ptičjem) laboratoriju Cornell univerze so ptičje petje spremenili v sonograme, zvokograme, zapiske zvokov, ki pokažejo električne frekvence in amplitude namesto not. Carlson je intuitivno vedel, da je ptičje petje ozko povezano s skrivnostmi kaljenja, brstenja in rasti. Pogruntal je, da obstajajo v citoplazmi (živa, sluzasta substanca celice) posamezni celični organčki, takoimenovani mitohondriji, katerih resonančna frekvenca znaša 25 hertzov, interpolirano navzgor odgovarja ta frekvenca harmoniji 5000 hertzov. To je ista frekvenca, pri kateri je ozimna pšenica dr. Pearl Weinbergerja zrastla dvainpolkrat višje kot običajno, imela pa je tudi štirikrat več poganjkov. Tej frekvenci odgovarjajo: sitar glasba Ravi Shankarja, Jazz iz dvajsetih let in Bachova glasba. (Zanimivo, da je najuspešnejši zdravnik, filozof in glasbenik, dr. Albert Schweitzer, imel daleč najrajši Bachovo glasbo). Ta vrsta glasbe zviša izhlapevanje in rast rastlin. Pri neharmoničnem trdem rocku rastline ovenejo po dveh tednih, ker rock poškoduje celice.

Carlson je opazil, da se rastline obrnejo od sonca proč in se usmerijo proti zvočniku, ko iz njega zadoni glasba. To pomeni, da je zvok za rastline prav tako pomemben kot fotosinteza, to je nastajanje kemičnih spojin pod vplivom svetlobe, zlasti v zelenih rastlinah nastajanje ogljikovih hidratov iz ogljikovega dioksida (dvokisa, kjer sta vezana na molekulo dva atoma kisika) in vode. Poizkuse je delal z tropsko rastlino pasijonko Gynura aurantiaca, ki običajno ne zraste več kot 1,5 metra.Ta vzpenjalka je dobila glasbo enkrat na mesec, medtem ko je vršičke poganjkov poškropil z majhno količino gnojil. Začudenje: rastlina je rastla in rastla, dobila je 45 (!) metrov dolg poganjek, večkrat je cvetela in razvila obliko listov neke druge vrste – vrste gynura sarmentosa. Cela rastlina je razvila 160 metrov poganjkov. Poganjki so plezali čez lestence v razne odprtine v steni v otroško sobo. Časopisi so prinašali fotografije. Carlsonova pasijonka je zanosno telovadila po vsej hiši, tako da si je zaslužila vpis v knjigo Guinessovih rekordov.

Afriška vijolica (sanpavlija) je razvila več kot 500 cvetov v vseh barvah, njeni vijakasti slaki so prepletli celo hišo. Carlson je ugotovil, da so rastline, ki jih je obdeloval eno sezono, vse svoje spremembe oddale naprej na semena, in da je naslednji rod bil tudi za 50% večji in donašal ustrezno, adekvatno več sadežev, tudi če novega rodu ni zvočil in škropil. Z očarljivo, vsakojutranjo melodijo lahko rastline z vlago iz zraka skozi reže na listih vsrkavajo mikroelemente. Carlsonov energetski koktajl se sestoji iz izvlečkov haloge, mikroelementov (prvin v sledeh), aminokislin (organske kisline) in naravnega hormona rasti gibberellinove kisline. Sedaj ima Sonic-Bloom svoje uspehe tudi v Nemčiji. Hans Ballmann iz severnobavarskaga Grossostheima je poročal v časopisu za biovrtnarje o svojih uspehih z zvočno terapijo. Pridelek je izdatno večji, jagode so veliko bolj sladke in dolgotrajne. »Takoj na začetku smo imeli dober donos, preboj pa so ustvarili naslednji rodovi jagod, ko so že njene prednice dobivale Sonic-Bloom«. Kako deluje zvočna terapija? Najprej obratuje eno uro generator za zvočno frekvenco. Potem narahlo poškropi spodnji del listov, najbolje zjutraj, ko se listov še rosa drži. Potem vrtijo glasbo še dve uri. Med žetvijo izvajajo tretman trikrat na teden. Vrtičkarji delajo s kasetami, ki jih odigrajo na kasetofonu, bolj nalahko kot Ballmannovi generatorji, poleg tega je na kasetah klasična glasba.

Za 4-litrno posodo zadostuje jedilna žlica koncentrata Sonic-Blooma. Temu se doda še močan curek z reverzno ozmozo prečiščene in energetizirane vode. Potem se vtakne v posodo rorček aparata za škropljenje (dobi se z mešanico), ki se ganastavi na »fino«. Glasbeno kaseto se odigra 10 minut pred škropljenjem, čim bolj glasno – vendare ne da bi motili sosedov.

Hrana za liste se sestoji, kot že rečeno, iz hormona rasti, ekstrakta haloge ter 55 prvin v sledovih (mikroelementov) in aminokislin. S pomočjo posebnega zvoka vsrkajo listi 500% več hrane kot običajno. Rastline poškropimo temeljito, z obeh strani listov, tako da tekočina kaplja. Glasbo pustimo igrati še 20 minut po škropljenju. Sobne rastline obdelujemo tako enkrat na teden, cveteče in nosilke sadja dvakrat. Najboljši čas za zvočno terapijo je zjutraj med 5.30 in 9.30 uro. Pri temperaturah pod 11 stopinj Sonic Bloom ne deluje. Delo naj bo opravljeno pri dnevni svetlobi, kajti vsaka zvočna enota poseduje en fotocelični aktivator. Kdor bi rad začel pred zarjo, mora glasbeni aparat ustrežujoče nastaviti. Na Filipinih je več kot 50% poljedelstva preusmerjenega na Sonic Bloom. Marokanska vlada se pogaja z Dan Carlsonom o posaditvi Atlasovega gorovja. Dan Carlson je dobil od japonskega ministrstva za finance posebno odlikovanje, potem ko je svojo iznajdbo predstavil 8000 japonskim biokmetom. V Guinessovi knjigi rekordov je zabeležen tudi, ker je vzgojil do danes največjo bučo na svetu. Prejel je veliko odlikovanj in tudi ponudb, da bi mu iznajdbo odkupili. Ker pa se hoče še naprej boriti proti svetovni lakoti, take ponudbe zavrača.

Bach za rastline, Mozart za ljudi?

Že nekaj časa vemo, da (klasična) glasba zelo ugodno vpliva na rastline in živali. V ZDA je prepričanje o zdravilni moči glasbe privedlo do ustanovitva »ameriškega združenja za glasbeno zdravljenje« (AMTS) že davnega leta 1950. Zdaj to združenje povezuje 8.000 izšolanih terapevtov v severni Ameriki.

Kako deluje glasba na naše možgane? Odgovor na to vprašanje je načel inteligenčni test, ki so ga izvedli pred sedmimi leti na University of California v Irvinu. Naloga je bila: če v večkrat prepognjen list papirja zarečemo gotove oblike in papir razgrnemo – kakšen vzorec bo nastal? Potem so pa test ponovili pod drugačnimi pogoji. Eni skupini študentov so pred testom deset minut igrali Mozartovo D-dur sonato za dva klavirja; druga skupina ni bila »ozvočene«, tretja pa je dobila glasbo raznih struj, med njimi Philip Glass, eden glavnih predstavnikov od »Minimal Music«.

Rezultat je zelo presenetil: skupina, ki je poslušala razne glasbe se je izboljšala za 11%, »tiha« skupina za 14%; Mozartovi slušatelji pa so 62% bolj natančno vnaprej povedali, kakšni vzorci so nastali na papirju. Mozartova glasba 'segreje' možgane. Na dan objave izsledkov testa so bili v Irvinu prodani vsi nosilci Mozartove glasbe. Na univerzi v Los Angelesu so slikali možgane ob glasbi. Navadno se zasveti ob glasbi en del možgnov, ob Mozartu pa se zasveti cela skorja velikih možganov. Francoski zdravnik Alfred Tomatis je ugotovil, da ima zarodek v materinem telesu že od 16. tedna nosečnosti tako razvita ušesa, da lahko sliši. Že vedno je bila glasba v vseh kulturah govorica duše.

Kakšna glasba – za kaj?
Za učenje in povečanje koncentracije: Bachovi Brandenburgiški koncerti
Za omiljenje jeze: Beethownova uvertura v Egmonta; Tschaikowskega 5. sinfonija
Za pomiritev: Pachelbel, kanon v D-duru
Za kreativnost: Mozartova Kleine Nachtmusik
Zjutraj ob vstajanju: Vivaldijevi 4 letni časi
Za otroke: Mozart, Violinkonzert št.5, A-dur (KV219); in Humperdinck: »Abendsegen« iz Jankota in Metke

Dr. France Susman