Queretaro, Mexico 20. avgust, 2005

Nepričakovan preobrat na poti
Prvič videl svojo auro!!

Kljub vsem mojim prejšnjim načrtom, se sedaj nahajam v Queretaru, 300 kilometrov stran od Mexico City-ja, v hiši dekleta, ki sem ga spoznal pred slabimi dvemi tedni. Počutim se kot glavni junak najbolj sladke in nore romantične komedije.

Začelo se je nedeljskega večera sredi mehiške džungle. Prijateljica, ki me je povabila v Nanciyago, je odšla v Mexico in jaz sem se odločil ostati. Ker sem bil brez prenocišča, sem prosil Loreno, dekle, ki sem jo spoznal pred nekaj dnevi, ce me lahko eno noč gosti v svoji leseni hiški (kabanja). Sprejela je moj predlog.


Okrog 23:30 sem se vrnil iz svoje večerne meditacije in videl Loreno, kako leži in se guga v mreži ob kabanji. Ko me je zagledala, se ji je na obrazu narisal nasmeh. Vprašal sem jo, če se lahko uležem v mrežo, kjer je bila ona in z gibom roke mi je potrdila. Pogovarjala sva se in smejala in zadevala vse intimnejše teme. Kmalu sem imel občutek, kot da punco poznam že leta...

Ležala sva vsak na svoji strani mreže tako, da so bile njene noge pri moji glavi. Naenkrat sva utihnila in poslušala zvoke čričkov in opic na sosednjem otoku. Začel sem ji božati stopala in spodnji del nog.

Bolj kot se večeri, bolj glasna je džungla. Slišal sem pljuske v jezeru pod nama. Pod sosednjo kabanjo domuje velik svetlozelen krokodil.

Gledal sem jo v oči in videl na njenih ustnicah majhen, nekoliko nervozen nasmeh. Nagnil sem se na drugo stran mreže in približal svoje ustnice njenim, ravno dovolj, da sem se je dotaknil. Slišal sem, kako je njeno dihanje postalo globlje in ko sem se z ustnicami pomaknil proti vratu sem začutil, kako hitro bije njeno srce. Odmaknil sem se in jo gledal. Še vedno je imela zaprte oči in rahlo razprte ustnice. Prijel sem jo za roko, pobožal njene lase, se nagnil naprej in jo nežno poljubil.

Noč, ki je sledila, je bila najlepša noč mojega življenja. Čutil sem veselje najinih duš, ki sta se po dolgem času spet srečali.

Lorena je lepa mlada ženska, z neverjetnim smislom za humor in izredno plemenito osebnostjo. Pleše, poje in peče slastne torte ter vodi tečaje za otroke, ki se želijo naučiti te umetnosti. Je radovedna, neustrašna avanturistka, igriva in vedno pripravljena na izvedbo katere od mojih norih idej. Prinaša pozitivno energijo prostorom kamor vstopa in vsi, ki jo spoznajo, jo imajo radi. Ve, kako biti ženska in si hrepeni po duhovni in osebnostni rasti. Z mano meditira, se uči tantre in mi govori o svojih norih življenjskih sanjah.

"Lorena, v tebi je kraljevska kri," sem ji omenil neko popoldne, ko sva se pogovarjala in masirala v mreži. Zasmejala se je, vendar ni rekla nič.

Po treh sanjskih dodatnih dneh v džungli sva skupaj potovala z avtobusom v Mexico City (prijateljica mi je namreč teden prej kupila povratno karto, če se odločim iti z njo tja). Ko sva prišla v Mexico, mi je rekla, naj jo pospremim do Queretara, kjer živi, vendar sem idejo zavrnil, ker imam načrte iti čimprej na Japonsko. "Daj no, pridi. Kupila ti bom povratno karto. Jutri se lahko vrneš v Mexico. Se boš pošteno odpočil, napisal reportažo, se učil tvoje japonščine - Konni chiwa, nihongu go wakarimas..." Dala je roke na ušesa, zaprla oči in me začela posnemati, kako se učim japonščino s Cdji. Nisem si mogel kaj, da ne bi spet bruhnil v smeh. "Daj... rekel si mi, da si obljubil Bogu, da se ne boš upiral toku življenja in znamenjem, ki se ti pokažejo na poti."

"Ooh... Prav, prav... za en dan!" sem ji odvrnil in se ji pridružil z njenim kovčkom v roki in svojim malim nahrbtnikom.

Taxi naju je odložil pred njeno hišo in tam me je pričakal nov šok. Nikoli mi ni pripovedovala o svoji hiši... Rekla mi je, da je njena. Pričakoval sem torej stanovanje in sofo, kjer bom lahko ponoči spal. Prišel sem v GRAD. Nikoli v zivljenju pe nisem spal v tako ogromni in čudovito izdelani hiši! Sredi glavne aule ima celo fontano z vodo!!!

V zadnjih dneh, ki sva jih preživela skupaj, sem izvedel več o tej skrivnostni princesi. Spoznal sem njenega malega sina, njeno mamo, babico, prijateljice ter ugotovil, da dejansko teče v njej kraljevska kri - je potomka Maximiliana Habsburskega - brata Franca Jozefa Habsburskega in voditelja Mehiškega imperija v 19. stoletju ter španske princese, ki je bila njegova skrivna ljubica. Lorenina babica, Olgin, Maximilianova pravnukinja, je napisala in izdala knjigo o "Nepoznani zgodovini Maximiliana Habsburskega" in nastopala tudi na avstrijski televiziji ORF.

En dan me je njena družina peljala na izlet na Peńa de Bernal - znan kraj z zelo posebno energijo. Tam sem prvič v zivljenju videl svojo auro - energijski krog, ki je okrog nas! Izmeril in analiziral me je en lokalni strokovnjak skupaj z računalniskim programom.

Moja aura je oranzne barve, z odtenki roza, kar pomeni, da sem neustrašen avanturist, kreativen, produktiven in da rad načrtujem. Roza pomeni, da izražam veliko nežnosti in ljubezni. Oranžna barva pomeni tudi, da sem težko pri miru, vedno aktiven in imam težave z delom na svoji spiritualnosti. (To sem opazil med 10-dnevno meditacijo VIPASSANA!) Rekel mi je, da imam zelo veliko auro, ki ima velik vpliv na okolico.

V torek sem bral o močnem potresu na Japonskem. Rahlo sem se zgrozil, ko sem ugotovil, da bi po svojih planih bil na Japonskem ze prejšnji petek. Vse je vedno popolno...

Odkar sem spoznal tega angela, mi ne gre preveč dobro z dnevnimi reportažami za vas. Ko bom sam, bom imel verjetno več časa za pisanje.

"Nikoli se se ob nikomer nisem tako počutila, kot se ob tebi," mi je včeraj zvečer zaupala Lorena. "Nikoli v življenju nisem bila še tako srečna." Zamislil sem se. Kljub svoji mladosti sem spoznal že veliko deklet, nekatere od njih poljubil, v nekaj od njih se zaljubil. Vendar, nikoli nisem tako čutil še do nobenega dekleta.

S to punco sem se odločil biti povsem transparenten. Odločil sem se pokazati ji vse - vse svoje strahove, dvome, negotovosti in prav tako vse svoje močne točke. In nikoli v življenju se nisem počutil se tako fantastično. Užitek je biti ljubljen točno takšen kot si.

Zaljubljen,

Matej Sedmak
Peacehiker
www.peacehiker.com