Piše: Sanja Lončar

Na sprehodu po cvetličnem travniku mi je prijateljica nabrala šopek cvetic in mi rekla, da jih lahko pripravim za kosilo. Baje so zelo okusne in ob tem zdravilne. Pregledala sem vse knjige o zdravilnih zeliščih, ki jih imamo doma, a teh rastlin niso omenjale. Sumničavo sem jih gledala. Ali naj jih pojem, ali naj jih pustim v vazi?

Kako je prvi človek prišel do tega, kako je treba zdravilne rastline uporabiti? Jih je gledal tako, kot jaz zdaj gledam te cvetice in premišljeval, ali naj jih zaužije, ali odvrže? Ali so naši predniki hodili od travice do travice in jih polagali na rane? Kdo je prvi doumel, da npr. regrat čisti kri, da glog uravnava delovanje srčne mišice, baldrijan pomirja, rožmarin poživlja in podobno?

Odgovor, "preučevali so stare knjige" ne bo zadostoval. Kako so prvi zapisi prišli v to knjigo? Kdo je to prvi zapisal?Tudi odgovor "preizkušali so" je na majavih nogah. Pri zeliščih ne gre za dramatične rezultate, ki jih opazimo takoj. Če kakšno zel uporabljajo za čiščenje krvi, spodbujanje jeter in podobno, potem je tudi po nekaj tednih težko vedeti, kaj se v telesu dogaja. Oni pa so to vedeli.

Kako je nekdo npr. vedel, da korenino potrošnika izpulimo jeseni, da skorjo dolgopecljatega hrasta (in zakaj prav tega?) nabiramo spomladi, da belo omelo nabiramo tako, da se ne sme dotakniti tal, da čaj koprive ne smemo kuhati v kovinski posodi?
Če pogledamo v knjige tibetanske medicine obstanemo osupli nad podrobnimi navodili, kako je kateri del rastline potrebno narezati, koliko in kje ga je potrebno sušiti, na koliko stopinj in koliko minut ga je potrebno kuhati.
Pri vsakem zelišču je nešteto možnosti - kaj nabrati, kdaj, kako, koliko časa sušiti, kako shranjevati...

Božji lekarnarji
Vse bolj sem prepričana, da so nam informacije o zdravilnih rastlinah posredovali ljudje, ki so videli več, kot je našim očem mogoče. To so bili ljudje, ki so vedeli, kako se je potrebno pogovoriti z naravo, kako postaviti pravo vprašanje in kako prisluhniti odgovoru.
O tem v njihovih biografijah ne najdemo veliko. Kdor išče, pa vseeno nekaj lahko izbrska.
Marija Treben v svoji knigi "Zdravje iz božije lekarne" pravi: "Vedno znova me sprašujejo, kako sem pridobila znanja o zdravilnih rastlinah. Ne morem dati preciznega odgovora na to vprašanje. Kot otrok se bila na počitnicah pri nekem gozdarskem nadzorniku. Tu sem začutila in doživela naravo in odnose, ki v njej prevladujejo, na način, ki vsekakor ni bil primeren mojim letom... Ko je moja mati umrla sem dobila občutek, da se mi odstira nauk o zdravilnih zeliščih. Tako sem zakorakala v božjo lekarno. Bilo je, kot da bi me vodila neka višja sila, predvsem Mati Božja, velika pomagavka pri vseh bolezni. Čutila sem, da mi bo pokazala pot. Zaupanje in vera vanjo, spoštovanje in molitev so mi pomagali vsakič, ko sem bila negotova."

Za Rudolfa Steinerja pravijo, da je bil od malega jasnoviden.. Seveda je ta talent v našem materialnem svetu pogosto le vir težav. Ko se je z vlakom peljal na Dunaj, je srečal zeliščarja, ki mu je zaupal, da vidi barve okrog rastlin. Takrat je Steiner prvič odkril, da v svojih vizijah ni osamljen. V svojih predavanjih je zapustil neverjetno precizne odgovore o uporabi rastlin, pripravi biodinamičnih preparatov, povezav med planeti, kovinami, rastlinami, zdravljenju zemlje, živali in ljudi. Kopica inštitutov že 80-let preverja trditve, ki jih je Steiner spontano predaval na svojem poljedelskem tečaju. In vsakič znova ugotavljajo, da vse, kar je povedal, drži.

Tudi dr. Vogel, je eden izmed pionirjev naravnega zdravilstva. Tudi on je za svojo učiteljico izbral naravo in ljudi, ki jo čutijo in znajo z njo komunicirati. Živel je z Indijanci v Ameriki, v plemenih v Amazoniji in Afriki, v templjih v Aziji... Iz ponižnosti do narave in odprtosti tišini so se rojevali odgovori in zdravilni pripravki, ki še danes v zdravljenju dosegajo boljše uspehe od marsikaterega sodobnega zdravila.
Že pred 50 leti je govoril o zdravilnosti glasbe, pomenu spanja, o vplivu radosti na zdravje, o škodljivosti televizije za zdravje, o pomenu ekološkega kmetovanja, zdravih hišah, vplivu diha na življenje...

Nismo vsi rojeni s takšnimi močmi, kot omenjeni ljudje, katerim se lahko zahvalimo za darilo spoznanja, ki so nam ga zapustili.
To ne pomeni, da nam "bog" ni pustil svoje "telefonske številke".

Vprašaj in dobil boš odgovor.
Biodinamiki se zelo sistematično ukvarjajo z razvijanjem tega notranjega talenta: opazovanja in čutenja narave. Gospod Findeisen sodi med tiste, ki se mu jasnovidnost ni zgodila. Razvijal jo je tako, kot razvijamo svoj dar risanja ali igranja inštrumenta. Na predavanjih v Ljubljani nam je razložil, kako lahko sami začutimo energijo rastline. Opazovati moramo. Prvi korak je da jo zavestno opazujemo v različnih fazah razvoja. Od začetka do konca vegetacije. Zelo pomaga, če jo rišemo ali fotografiramo. Kot v risankah, ki smo jih izdelovali kot otroci tako, da smo risali v blok papirja, potem pa s hitrim obračanjem strani dosegli efekt, da se naša risba premika. Podobno naredimo tudi z risbami razvoja rastline. V nekem trenutku bomo pred očmi imeli sliko rasti in gibanja rastline. Dojeli bomo njeno notranjo gesto. Tu ne gre več za sliko, temveč za notranje gibanje rastline. Naslednji korak je, da bomo zaznali njeno energijo. Kaj počne, kam gre? Ali koničasto stremi v nebo, ali se bolj obrača proti zemlji. Kaj obvlada?
Samo z opazovanjem so biodinamiki prišli do osupljivih spoznanj. Z branjem antropozofskih knjig o zdravilnih zeliščih doživljamo presenečenje za presenečenjem. Vedno sem bila radoveden otrok in končno sem našla knjige, ki mi ne odgovarjajo na vprašanje KAJ se dogaja, temveč ZAKAJ.

Rešitev je pred vašimi očmi
Z opazovanjem breze, n. pr. ugotovimo, da za razliko od drugih dreves, ki srkajo vodo in snovi iz zemlje, vejice breze ostajajo elastične in povešene. Kako to, da druga drevesa naredijo trde veje, breza pa ima tako mehke? Prišli so do sklepa, da ima breza sposobnost, da filtrira kristale, in tako kalcij sploh ne pride v njene veje. Ta njen talent človeku koristi, ko imamo preveč mineralov in jih želimo izločiti iz telesa. Pitje brezovega čaja bo iz našega urina odstranilo kristale. Zato ga uporabljajo za raztapljanje ledvičnih kamnov in čiščenje urinskih poti.

Ne potrebujete laboratorijev
Ko primite v roke njivsko preslico, boste videli, da je zelo žilava. Naši predniki, ki niso imeli gobice za pomivanje posode, so umazanijo drgnili z njivsko preslico. V Nemčiji jo imenujejo Zinkraut, ker so v preteklosti z njo čistili pocinkano posodo. To kar drgne, pa je kremen, ki ga je v njivski preslici zelo veliko. Celo do 16% cele teže oz. 60-65% od vseh rudnin. Kot pravi Kneipp, njivska preslica "Izpira, razgrajuje in izgoreva vse kar je škodljivo".
Prav ta notranji plamen je v njej prepoznal tudi Rudolf Steiner, ki jo priporoča kot najbolj učinkovito sredstvo zoper gnilobe. Moč preslice je takšna, da bo premagala vlažno gnilobo in fitofloro na vaših bučkah in kumaricah porinila nazaj v zemljo. Iz istega razloga švicarski paroh Kincle priporoča, da preslico pijejo ljudje, ki imajo revmatske in neuralgične bolečine ter prehlajene ledvice. Enake zasluge ji pripisujeta tudi Dr. Vogel in ga. Treben. Nihče med njimi preslico ni analiziral s pomočjo spektrometrije ali drugih laboratorijskih postopkov. Vsi so pa spoznali, da se njivska preslica s svojim kremenom upira vsemu vodenemu, vlažnemu in mrzlemu.

Do mnogih ugotovitev o zdravilnosti so ljudje prišli le z opazovanjem oblike rastline. Temu danes strokovno pravijo "signaturni nauk" Kot pravi Katja Galle-Toplak v knjigi "Zdravilne rastline na Slovenskem": "Ljudje so po obliki rastline sklepali, za kaj jo lahko uporabijo. O tem pričajo tudi ljudska imena rastlin: trokrpa oblika listov jetrnika spominja na obliko jeter, listi pljučnika spominjajo na zgradbo pljučnega krila, smetlika ima cvetove, ki spominjajo na oči in so jo zato uporabljali za zdravljenje očesnih obolenj, nedvomno pravilno, saj so moderne raziskave učinkovin potrdile njen zdravilni učinek na oči".

Kot da bi stvarstvo dalo namig, kodo, da lažje preberemo skrita sporočila. Seveda oblika ni vedno ustrezno vodilo, opazovanje pa je klub temu pot do dragocenih odkritij.

Na obisku permakulturne kmetije Sepha Holzerja v Austriji smo lahko slišali zelo zanimiv odgovor, kako gospod Seph zdravi obolela drevesa. "Ko vidim, da je drevo obolelo, pogledam, katere rastline rastejo ob njem. Potem v bližini poiščem enako vrsto drevesa, ki ni obolelo. Pogledam, katere rastline so ob njem in ponavadi ugotovim, da tam raste nekaj, kaj ne raste ob obolelem drevesu. To rastlino potem preselim k drevesu, ki ima težave. Pogosto se s tem težava odpravi."

Glejte in videli boste.
Kot ko prvič zlagate zloženko (puzzle), vam bo na začetku delovalo, da je delčkov preveč. S vsakim, ki ga boste vložili, se bo povečeval del slike, ki jo vidite in zmanjševalo število preostalih delčkov. Mogoče nikoli ne boste zložili vseh, vendar je vsak, ki se vam odkrije darilo, ki vas bo polnilo z radostjo in dojemanjem, da smo res obiskovalci božjega vrta.

Sanja Lončar

Društva zbrana v projektu "Skupaj za zdravje človeka in narave" organizirajo vrsto tečajev, predavanj, zeliščarskih pohodov, spoznavanja užitnih rastlin in podobno. Če želite prejemati brezplačna obvestila pokličite na številko 041 813 055 ali po e-mailu info@zazdravje.net pošljite svoj naslov.