Piše: Alois Kolar
Bolezen je beseda, ki pomeni za človeka bolečino, neprijetnost, neugodje, trpljenje,
skratka težave pri zagotavljanju energije, ki je potrebna za vso nemoteno dogajanje
v telesu za zagotovitev najvišje možne stopnje zdravja - homeostaze.
Najbolj pomembno je vedeti, zavedati se, da bolezen zadeva celotno telo, ne
samo del telesa ( kot s svojo doktrino počne uradna - ortodoksna medicina, imenovana
tudi "strojna medicina"), telo namreč vzpostavi krizo bolezni zato,
da bi doseglo cilj in ta cilj služi celemu telesu, ne le določenemu tkivu, organu,
področju ali delu telesa. Če na primer vemo, da imamo obolela jetra, je v resnici
obolelo celotno telo in dejstvo, da so simptomi bolezni opaženi le na jetrih
ne pomeni, da so ostali deli telesa neprizadeti - pomeni, da so jetra osrednja
točka hudega napora izločanja na točki, ko so strupene snovi potiskane iz telesa.
Nikoli nimamo bolezni tu, ali bolezni tam! Apendicitis - strokovno diagnosticirano
ime za vnetje slepega črevesa je preprosto prenapolnjeno s strupenimi snovmi
zato, ker je telo prenapolnjeno z njimi! Inteligenca telesa skuša izločiti strupene
snovi, s katerimi je prenapolnjeno skozi vse organe izločanja, toda dejstvo
je, da so je prenapolnjenost s strupi tako močna, da se je slepo črevo vnelo,
saj bi eliminacija zahteva več, kot telo zmore.
Telo samo sproži krizo, imenovano bolezen
Praktiki Naravnega Zdravja - Naravne Higiene krizo zdravljenja ali čiščenja
telesa; kadarkoli je integriteta telesa ogrožena ali obstaja grožnja v telesu
akumuliranih, neizločenih strupenih snovi, o čemer odločata vitalnost telesa
in pa količina oziroma nasičenost strupov v telesu samem. Pri dojenčku je na
primer vitalnost najvišja, zato ima njegov organizem zelo nizko stopnjo tolerance,
prehladi so zato zelo pogosti (prehlad je osnovna, primarna čistilna kriza organizma,
ki skuša na ta način, s pomočjo sluzi dodatno izločati te prekomerno akumulirane
strupene snovi), po drugi strani pa vidimo nizko stopnjo vitalnosti pri večini
starejše populacije, kjer prehladi pravzaprav redki. Le redki starejši ljudje
še izvajajo takšen slog življenja, ki zagotavlja visoko vitalnost telesa, zato
vsi ti strupeni presežki uničujejo njihove organizme, jih potiskajo v kronične
oblike bolezni, degenerativne bolezni, v nepričakovane patološke stopnje, ki
vodijo v nepričakovano smrt, kot je to recimo: "nepričakovan" rak.
Telo mora najprej biti v takšnem toksičnem stanju, preden vpelje, sproži krizo;
bakterija, bacili ali karkoli drugega ne more začeti ali vzdrževati krize, saj
"zlobni mikroorganizmi" ne zmorejo voditi enotne akcije, pravzaprav
ne morejo obstajati tam, kjer ni hrane zanje in: "ŽIVE CELICE niso hrana
ali gojišče zanje!" Bakterije in virusi nimajo moči pri živih celicah in
velika predstava o "invaziji bakterij" uradne medicine nima logičnega
zaključka, saj so bakterije z nami , v nas (na trilijone jih je v telesnih odprtinah,
ustih, slini, nosu, črevesju, koži…) ves čas, od rojstva pa do smrti, zato je
logično razumeti, da je telo - organizem edini aktivni udeleženec, ki sproži
krizo eliminacije, čiščenja, imenovano BOLEZEN.
Bolezen je proces izločanja
Organizem vedno sam vzpostavi krizo kot odziv na lastne nujne potrebe, da iz
sebe izloči nabrane strupene snovi in popravo škode, ki je s tem nastala; posledica
tega pa je, da telo preusmeri energijo, ki je sicer potrebna za normalne življenjske
aktivnosti k procesu krize zdravljenja. Ne pozabite, da organizem vedno odklanja
vse snovi, ki ga iritirajo, tako na primer začne takoj izločati sluz, če v nos
zaide prah, s katero obkroži to iritirajočo snov in jo s pomočjo sluzi tudi
izloči. Če je ta oblika lažja, pa boste vsaj kihali, kajne? Kakorkoli že, v
obeh primerih telo deluje defenzivno, obrambno, zato je vsako zdravljenje bolezni
akcija telesne samoobrambe, ne zdravnika!
Skušajte razumeti, da bakterije ne napadajo organizma saj so v njem prisotne
ves čas, od rojstva do smrti. Prisotne so celo po obdobju Postenja, ko dejansko
izgubimo intestinalno floro. Bakterije so še vedno tam! V večini primerov lahko
bakterija preživi na način, kot to počnejo recimo medvedje, pa tudi druge živali,
preprosto "obmirujejo, prezimijo". Nesporno dejstvo je, da Luis Pasteur
ni oče bakteriologije, kot to meni večina ljudi - tudi znanstvenikov, pravi
oče znanosti bakteriologije je Antoine Bechamp, ki je bil znanstvenik v pravem
pomenu besede; iz skalnate krede v pogorju Francije je odkril - kot je najdbo
poimenoval: Mycrozyma (pra bakterija); odkril je, da so se navkljub izpiralnim
efektom vode, vročine in drugih hranljivih snovi v okolju bakterije obdržale,
ti mikroorganizmi so bili v stanju "spanja, mirovanja" več desetin
milijonov let (to potrjujejo tudi najnovejša odkritja). Iz tega je razvidno,
da imajo bakterije določene kvalitete, ki jim omogočajo preživetje, teh pa se
večina ljudi (tudi znanstvenih) sploh ne zaveda. Dr. Lewis Thomas, ki je vodil
Sloan-Kettering Cancer Institute ugotavlja: "Nobene škode ni za človeka,
ki je ujel bakterije, škoda je za bakterije, ki jih je človek ujel. Človeško
telo jih drži v okviru določenih meja, koncentracije, telo jih torej ves čas
kontrolira, telo je torej gospodar svojega področja!"
Bakterije torej ne kontrolirajo telesa, kot nas k temu navajajo (zavajajo)
medicinski "strokovnjaki"!
Zdravniki se morda celo zavedajo, da ne bi mogli imeti tako dobrega, velikega
posla, če bi svojim pacientom jasno in naravnost povedali, da so sami povzročitelji
svoje lastne mizerije, zato medicinski strokovnjaki krivijo vse mogoče "zlobne
mikroorganizme", le napačnega življenjskega sloga (s popolnoma napačno,
meščansko, procesirano, devitalizirano, termično obdelano hrano, alkoholom,
tobakom, drogami - zdravili…) posameznic/kov ne, čeprav je ta glavni razlog
za vzpostavljene čistilne krize, imenovane bolezni.
Če dvomite o tem, vam svetujem, prosim poskusite spremeniti svoje dnevne navade
in v celoti uvedite slog Naravnega Zdravja - Naravne Higiene katerega sestavni
del je tudi Optimalna prehrana (presna hrana) in uspešni rezultati bodo sledili,
zagotovo! Po določenem obdobju zdravnika niti zdravljenja ne boste potrebovali,
nikoli več, vaše vitko, vitalno, zdravo telo pa vam bo služilo in vas navduševalo
v pozna leta, leta brez bolezni. Sam se prehranjujem in živim na tak način skoraj
enajst let in o superiornosti sloga naravnega Zdravja - Naravne Higiene vam
lahko zatrdim tudi na osnovi lastnih izkušenj, ne zgolj nekje slišanih, prebranih,
naučenih, pridobljenih s študijem, ali zapisanih "od drugih"…
Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja - Nutricionist
SEDEM STOPENJ BOLEZNI
1. ŽIVČNA IZČRPANOST
Prve stopnje bolezni zdravniki uradne medicine ne priznavajo za bolezen. Prepoznavna
znaka sta vsesplošna utrujenost in pomanjkanje apetita. To je stanje, v katerem
telo ne ustvari dovolj energije za izvajanje vseh potrebnih nalog oziroma pri
svojih dejavnostih porabi več energije, kot jo lahko proizvede. Posledica tega
je seveda poslabšano delovanje vseh telesnih funkcij, kar pomeni tudi porušeno
izločanje strupenih snovi, ki nastanejo pri presnavljanju hrane in obnavljanju
celic, tkiv. Določena stopnja toksičnosti telesa je normalna, toda težave nastanejo,
kadar je ta količina presežena z uživanjem hrane, ki ji ljudje biološko nismo
prilagojeni, in ko je presežena toleranca izločanja teh strupenih snovi - odpadkov.
In kaj lahko naredimo? Spanje in počitek obnavljata živčno energijo in uvajanje
sloga Naravnega Zdravja - Naravne Higiene. Če tega ne upoštevamo in ne vnesemo
v naš dnevni način življenja, nas to stanje vodi v drugo stopnjo bolezni.
2. TOKSIKOZA ali ZASTRUPITEV
Pojavi se, kadar neizločene strupene snovi iz kakršnega koli vira zasitijo kri
in tkiva, limfo in medprostorne tekočine - fluide. Takrat nastane toksikoza
ali prenasičenost krvi in limfe s strupi oziroma toksini. Telo seveda takšno
stanje prepozna in ga skuša odpraviti, prizadeva si ga očistiti in znova vzpostaviti
normalno stanje homeostaze. Začne z izločanjem, splakovanjem teh strupov iz
telesa. Zgodita se dve stvari: močneje izražena opozorila v obliki neugodja
in vse večji padec energije telesa. "Kot funkcionalni organizmi proizvajamo
zelo velike količine strupenih produktov. Tako npr. proizvedemo dovolj CO2,
da nas lahko 'ubije' v nekaj minutah, toda to je le eden v množici strupenih
produktov. Naši organizmi so sestavljeni iz več trilijonov celic in kakšnih
10 milijonov jih izumre vsak dan. Nove celice zamenjajo stare odmrle, ki so
nevtralizirane z lisosomi, encimi, ki so v majhnih organelah znotraj samih celic.
Po odmrtju celic ti encimi predelajo odmrle celice na manjše delce, imenovane
celični odpadki. Nekateri od teh produktov, kot recimo železo, beljakovine in
aminokisline, se reciklirajo v telesu samem in kar kakšnih 95 % potreb po železu
in približno 70 % proteinskih potreb se izoblikuje v postopku, ki ga izvede
telo samo, torej z recikliranjem. Drugi komponenti odmrlih celic pa sta RNA
- ribonukleinska kislina - in DNA - deoksiribonukleinska kislina (deluje kot
genetski material v celicah), ki sta zelo strupeni, dokler sta v sistemu. Če
se kopičita, kopičita pa se v večini človeških teles, nastopi stanje zastrupitve.
"To so snovi, ki jim ljudje uradne medicine pravijo virusi in tako zmotno
pripisujejo tem mrtvim celičnim odpadkom moč življenja in zlonamernosti,"
ugotavlja Thomas C. Fry, dr. med. in eden izmed številnih praktikov Naravnega
Zdravja - Naravne Higiene. Zastrupitev nastane, kadar prenapolnimo svoje telo
s strupenimi snovmi od zunaj (napačna hrana) ali pa pademo na "opazovanju
naših zmogljivosti" - preveč dela, premalo počitka, premalo spanja, premalo
ali nič telesnih vaj, izpostavljenost močnim stresnim razmeram, čustvenim šokom,
ki nas hitro oropajo živčne energije. "To je klasični univerzalni simptom,
ki zelo jasno kaže na to, da so strupi dosegli koncentracijo, ki jo mora telo
zmanjšati in odstraniti, preden začnejo povzročati škodo," pravi dr. Diamond.
No, ta klasični simptom je zelo opazen v tej drugi stopnji bolezni in tudi v
vseh naslednjih, zadnja se imenuje rak. V drugi stopnji je najbolj znan in običajno
zelo napačno razumljen simptom vročina. Vročina je naša prijateljica in zaveznica.
Ni prijetna, vendar je znak dejavnosti telesa s hitrim in edinim namenom, da
se zaščiti. Vročina mobilizira vse obrambne sposobnosti telesa, kadar se pojavi
nevarnost, kakršno je prekomerno kopičenje strupov v telesu. Takrat se metabolizem
pospeši, vročina narašča, kar povečuje zdravljenje. To stanje kontrolira hipotalamus,
ki deluje kot nekakšen termostat človeškega telesa. Dr. med. H. Diamond ugotavlja:
"Metabolizem sestavljata absorpcija hranljivih snovi in pa izločanje odpadnih
snovi, torej strupov, ki nastanejo ob presnovi hrane in pa odmiranja in obnove
celic. Vročina je nujna pri izločanju strupov, ki so se v telesu nakopičili
in močno presegli sposobnost telesa, da bi jih toleriralo in izločilo brez te
izredne prilagoditve. Vročina deluje kot katalizator, ki omogoča, da se strupi
topijo, utekočinijo, preidejo v krvni obtok, kri jih prenese v organe izločanja
(črevesje, mehur, pljuča in koža), od koder se izločijo iz telesa." Ob
določeni stopnji toksikoze, ko se telo želi rešiti že omenjenih strupov, govorimo
o naslednji stopnji bolezni.
3. DRAŽENJE
Utrujenost in izguba apetita sta v stanju draženja izražena še močneje. Nastaneta
kot rezultat strupenih snovi, ki jih občuti naš živčni sistem. Srbenje kože,
ki je največji organ izločanja s kakšnimi 4 bilijoni kožnih por, je močno izločanje
strupov iz telesa in ko se ti pojavijo na površju kože, se ta vzdraži, srbi,
peče … Drugi opozorilni znaki so lahko depresija, živčnost, vznemirjenost, zaskrbljenost,
nespečnost, glavoboli ali blažje nelagodnosti in bolečine v drugih delih telesa.
Ženske imajo lahko neredno ali bolečo menstruacijo, bolj so nagnjene k PMS (predmenstrualni
napetostni sindrom), za katerim trpijo že zelo mlada dekleta. To je stopnja,
v kateri nas telo opozarja, da je treba nekaj ukreniti. Ljudje večinoma preživijo
dolga obdobja svojega življenja v takšnem stanju in če daljše obdobje nič ne
ukrenejo, se koncentracija strupov povečuje in pojavi se naslednja stopnja bolezni.
4. VNETJE
To je stanje, v katerem zdravniki šele prepoznajo patološke spremembe. Vnetje
je izredno močno prizadevanje telesa, da bi izločilo te strupene snovi in odpadke
presnove, da bi se očistilo in se okrepilo. Vnetja spremljajo hude bolečine,
ki pa se nikoli ne pojavijo naključno; so najučinkovitejše opozorilo, ki pove,
da bomo brez razumnih in pravilnih ukrepov ogrozili naše zdravje. V tej stopnji
bolezni se strupi nakopičijo v določenem organu ali kakšnem delu telesa, ki
je vneto zaradi stalnega draženja strupenih snovi. Naj omenimo nekaj takšnih
bolezni uradne medicine: rinitis - vnetje nosne sluznice, sinusitis - vnetje
sinusov, nefritis - vnetje ledvic, kolitis - vnetje črevesa, hepatitis - vnetje
jeter, artritis - vnetje sklepov, limfodermitis - vnetje limfnih žlez, tonzilitis
- vnetje mandeljnov, dermatitis - vnetje kože, pri luskavici telo prav tako
iztiska strupene snovi skozi kožo. Če z razumnimi in pravilnimi postopki zmanjšamo
količino strupov, se telo samo reši te neprijetne bolezni. Večina ljudi ne razume
opozorila in ne ve, da je to posledica prizadevanja telesa, ki se močno trudi
izločiti nakopičene strupe. Zato gredo k zdravniku, ki med množico -itisov zagotovo
odkrije znake določene bolezni in jih začel zdraviti z zdravili, ki pa nikoli
ne odstranijo vzrokov težav. Zdravila boleče simptome samo potlačijo, bolečina
popusti, toda težave ostanejo, koncentracija strupov pa se z vnosom zdravil
še povečuje. S tem postopkom zdravljenja uspešno uničujejo imunski sistem oziroma
bela krvna telesca, dokler niso prizadeti tudi drugi organi. Če nič ne ukrenemo,
ta stopnja bolezni preide v kronično obliko.
5. GNOJENJE, ČIRI
Ta stopnja bolezni se pojavi, ko je strateška količina celic in tkiv že uničena.
Stanje je zelo boleče, saj je s tem prizadet tudi živčni sistem. Telo uporablja
čire kot ekstremno pot izločanja strupenih snovi iz telesa. Če zmanjšamo količino
strupov v telesu, telo samo odpravi čire. Čiri so lahko notranji - čir na dvanajstniku,
na želodcu, ali zunanji - rana v ustih ali odprta rana na nogi. Če se ne odzovemo
razumno in ne zmanjšamo koncentracije strupov v telesu, govorimo o naslednji
stopnji bolezni.
6. ZATRDITEV
To je zatrditev tkiva ali čira, ki ga telo obda z "vrečko" in trdim
tkivom. To je način, s katerim telo shrani in obdrži te strupene snovi na določenem
mestu in jim prepreči širjenje po telesu. Ta zatrdina je znana kot tumor, ki
pogosto dobi diagnozo rak, vendar ni nujno, da je tkivo že rakasto. To je zadnja
stopnja bolezni, v kateri so celice še pod nadzorom. Če še ne prenehamo z uničujočim
načinom prehranjevanja in življenja, postanejo te celice zajedalske, podivjajo
in delujejo neorganizirano. Ta stopnja se imenuje RAK.
7. RAK
V vseh šestih stopnjah bolezni telo uporablja neugodje kot sporočila. Če ta
opozorila razumemo pravilno, če vzpostavimo korektivne mere, se opozarjanje
preneha in neugodja ni več. Če pa nadaljujemo z ustaljenimi navadami in napačnim
življenjskim slogom, postajajo opozorila močnejša in s tem tudi bolečina. Ta
opozorilni sistem je eden najlepših primerov veličastnosti delovanja človeškega
telesa. Zadnja stopnja v razvoju bolezni je rak, ki se običajno konča usodno,
predvsem kadar se nadaljujejo vzroki, ki so pripeljali do tega mesta. Na tej
stopnji je vitalnost telesa že zelo ogrožena, celice že dalj časa niso več pod
možgansko kontrolo, zato se množijo divje, neorganizirano. V najboljših okoliščinah
se rak lahko zaustavi in pomakne na stopnjo nižje na lestvici stopenj bolezni,
vendar je za to potreben zelo marljiv, koncentriran trud. Popolna odprava vzrokov
oziroma dosledno izvajanje sloga Naravnega Zdravja - Naravne Higiene lahko toliko
obnovi telo, da samo uniči rakaste celice in tkiva. Ljudje sprašujejo, kdaj
se rak pravzaprav začne. Higienisti, praktiki Naravnega zdravja vemo, da se
začne z otrokovim prvim "zdravljenjem" prehladov, z zbijanjem vročine
in vztrajnim, dolgoletnim kršenjem zakona Narave, ki velja za vsa živa bitja.
Ta patološka veriga vodi do zadnje stopnje bolezni.
|