Predstavniki živilske in medicinske stroke so se na današnji okrogli mizi z naslovom Dobro jem, da se dobro počutim, ki je bila namenjena nepristranski osvetlitvi pomena mesa v zdravi prehrani, strinjali, da je za zdravo prehrano pomembna predvsem njena uravnoteženost. Takšnega mnenja so tudi predstavniki živilsko predelovalne industrije, ki so bili tudi organizatorji današnje okrogle mize, pri čemer pa so izpostavili na nekatere zanje nesprejemljive trende, kot je npr. stigmatizacija rdečega mesa kot zdravju škodljivega.

"V naši prehrani mesa ni preveč, preveč je zdravju škodljivih živalskih in rastlinskih maščob ter za zdravo, uravnoteženo prehrano veliko premalo tako imenovanih zaščitnih, varovalnih komponent, ki jih lahko dobimo z uživanjem veliko več sadja in zelenjave," je v svojem govoru poudaril Božidar Žlender z biotehniške fakultete, eden izmed uvodnih govornikov. Ob tem je poudaril, da je z mesom ta uravnotežena prehrana lažje dosegljiva, predvsem ker vsebuje veliko pomembnih sestavin.

"V prehrani moramo zmanjšati delež maščob, zaradi katerih je meso največkrat okrivljeno za povzročitelja sodobnih civilizacijskih bolezni. Zato so pusto meso vseh vrst in nemastni izdelki sprejemljivi v zdravi in uravnoteženi prehrani, kjer meso lahko odigra tudi vlogo funkcionalnega živila," je še dejal Žlender in dodal, da je dajanje prednosti samo enim vrstam mesa potrebno strokovno utemeljiti, ker v vsaki vrsti mesa lahko najdemo različne prehransko pomembne sestavine.


Po besedah Jožice Maučec Zakotnik z ministrstva za zdravje bomo bolj uravnoteženo in zdravo prehranjevanje oziroma boljše zdravje Slovencev nasploh dosegli z bistvenim povečanjem uživanja sadja in zlasti zelenjave, z bistvenim zmanjšanjem uživanja mastnih mesnih izdelkov, ki jih nadomestimo z ribami in stročnicami, z večanjem uživanja manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov, z zmanjšanim uživanjem enostavnih sladkorjev in živil, ki jih vsebujejo, med drugim tudi sladke pijače. Poleg tega pa še z zmanjšanim soljenjem hrane in zmanjšanim uživanjem slanih živil ter zvečanjem telesne dejavnosti ter večjo porabo kalorij oziroma doseganjem energijskega ravnotežja.

"Slovenci v povprečju pojemo dovolj mesa in ne potrebujemo spodbujanja oziroma promocije uživanja večjih količin mesa. Potrebujemo pa spodbujanje oziroma promocijo uživanja več zelenjave in sadja, več rib, več manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov, uživanja manj mastnih mesnih izdelkov in manj slanih živil," je poudarila Maučec Zakotnikova. "Uživamo velike količine mesnih izdelkov, ki so dejansko vir skoncentrirane maščobe, predvsem nasičenih maščob," je poudarila.

Maučec Zakotnikova je obenem izpostavila, da je potrebno intervenirati predvsem pri tistih skupinah prebivalstva, ki se - zaradi različnih vzrokov - bolj nezdravo prehranjujejo. Kot identificirane slabe prehranjevalne navade je med drugim navedla izpuščanje zajtrkov, neredne obroke, neustrezen časovni razmak med obroki, prenizek in upadajoč trend uživanja zelenjave in sadja in nezdrav način priprave hrane.

Po ocenah Marka Višnarja iz GIZ Prašičereja Slovenije se je v zadnjih desetletjih v kmetijstvu oz. živilski industriji veliko naredilo v smeri izboljšanje kakovosti mesa. Glede kritiziranja promocije mesa pa je Višnar dejal, da je to ena od pravic proizvajalcev mesa. "To pomeni, da če menimo, da ima rdeče meso napačno podobo v javnosti, pač potem skušamo na to podobo vplivati," je povedal. Za ponudnike mesa so namreč poskusi stigmatizacije rdečega mesa kot škodljivega nesprejemljivi. "Res pa je to, kar vsi vseskozi trdimo, da morajo biti pri uživanju tega mesa spoštovana določena pravila, da to meso ne postane škodljivo," je dejal Višnar in dodal, da je v primeru preveč enostranske prehrane lahko vsaka hrana škodljiva zdravju.

Predstavnik Perutnine Ptuj pa je izpostavil, da je potrebno odpraviti zmedo, ki vlada med potrošniki. Po njegovih besedah je potrebno potrošnikom jasno povedati, kaj je priporočena prehrana, ne pa da so zmedeni in prestrašeni. Poleg tega je potrebno potrošnike informirati, da je meso, ki je proizvedeno v Sloveniji, zdravo. Zelo pomembna naloga pa se mu tudi zdi, da se s sodelovanjem stroke in industrije naredi čimbolj kakovostne in zdrave izdelke, ki bo koristna tako za potrošnike kot za industrijo, ki se bo lahko s takimi izdelki uveljavila tudi na širšem evropskem trgu.

Karl Salobir z biotehniške fakultete je sicer pojasnil, da je pomen mesa v prehrani ljudi raznolik. "Meso odlikuje velika hranilna vrednost, meso je poleg tega okusno živilo, nekateri pa mu pripisujejo tudi krepilno in celo zdravilno vrednost," je dejal in dodal, da se lahko reče, da je meso krepilno in celo zdravilno, ampak za tiste, ki jim primanjkuje esencialnih hranilnih snovi, s katerimi je meso bogato. Meso je po njegovih besedah bogat vir kakovostnih beljakovin, dobro izkoristljivega železa, cinka in selena ter vitaminov B, obenem je pa tudi pomemben vir esencialnih maščobnih kislin.

Kritike na račun mesa, med drugim da vsebuje maščobe in veliko holesterola, po pojasnilih Salobirja držijo, če je meso mastno in če je neprimerno pripravljeno. Vendar pa je pogosto težave predvsem v tem, da je veliko za uživanje mesa in mesnih izdelkov povezano z majhnim uživanjem sadja in zelenjave. "Vsaka enostranska prehrana, pa naj bo to vegetarijanska ali pa pretirano mesna, je za zdravje lahko nevarna," je izpostavil Salobir.

Strokovnjak za varno prehrano Dražigost Pokorn, ki je prav tako poudaril pomen zdrave in uravnotežene prehrane, pa je ob vsem tem poudaril, da je za zdravje ljudi poleg priporočene oziroma zdrave prehrane zelo pomembno tudi najširše življenjsko okolje. "Ocena tveganja za zdravje ljudi mora zato vključevati tudi dejavnike najširšega okolja, kar dostikrat pozabljamo. To pa zahteva dobro poznavanje interakcij med okoljem in zdravjem ljudi," je povedal Pokorn. Prehrana je namreč samo del našega okolja, ki lahko bolj ali manj vpliva na naše zdravje, med ostalimi dejavniki tveganja pa so npr. tudi kajenje, alkoholne pijače, premajhno uživanje sadja in zelenjave, telesna neaktivnost.

Okroglo mizo so organizirali Združenje živilske industrije pri GZS, Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Meso in izdelki ter GIZ Prašičereja Slovenije. Njen osnovni namen je bil, da se v razpravo o zdravi prehrani ter prehranskem in zdravstvenem pomenu mesa vključijo vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s prehrano oziroma zdravim načinom življenja.

Vir: www.dnevnik.si