O nepoučenem vegetarijanstvu

sreda, 2. marec 2005 @ 06:40 CET

Piše: Mitja Fajdiga

O nepoučenem vegetarijanstvu

Kam človeka lahko pripelje poskušanje z različnimi zvrstmi vegetarijanstva, če, recimo, sledi samo okusu ali pa modnim dietam, o tem priča izkušnja Francozinje Françoise Rivière.

Njena izkušnja s pomanjkljivim vegetarijanstvom je stara že skoraj pol stoletja. Konec 1950-ih let so jo med drugim mučili ledvični kamni, kronično vnetje sinusov, hud vsakodnevni glavobol, zaprtost in verjetno tudi fibromialgija (bolečost vseh veznih tkiv) — glej njeno pismo. A bistvo sestavka ni postavljanje diagnoze, temveč naravno zdravilo za vse našteto, ki ni imelo stranskih učinkov. Govor je o veležitni (makrobiotični) prehrani.

Brez dvoma si je Françoise Rivière opisane zdravstvene težave nakopala že prej, preden se je začela prehranjevati vegetarijansko, a si jih niti z vegetarijanstvom ni uspela ozdraviti. Stanje se je celo zaostrovalo. Zakaj? Ker je bilo njeno vegetarijanstvo nepoučeno. A da ne bo pomote, želim poudariti, da ne nasprotujem vegetarijanstvu … le svarim pred pomanjkljivim. Da vem, kaj govorim, priča tudi lastna izkušnja, ki jo opisujem na koncu.

O gospe Françoise Rivière. Françoise Rivière se je seznanila z makrobiotiko 1. junija 1957 in se prvič srečala z Georgom Ohsawo v Franciji v poletnem kampu v Chellesu julija 1957. Leta 1958 mu je pisala pismo, v katerem na kratko opisuje svojo ozdravitev s pomočjo makrobiotičnih priporočil. Pismo je uvod v njeno knjigo z naslovom La santé et la macrobiotique (Zdravje in makrobiotika) , ki se je v angleščino prevedla z naslovom The Number 7 Diet (VII. dieta) in bo letos izšla v ZDA.

Spoštovani profesor!

Ne morem dovolj poudariti, kako sem vam hvaležna, ker ste mi priporočili spremembo prehrane, s katero sem si povsem ozdravila številne zdravstvene težave in bolezni: izginilo je 22 let trajajoče kronično vnetje sinusov; ledvični kamni so se izločili s sečem; izginil je vsakodnevni glavobol, pa tudi težave z jetri, zaradi katerih sem bila priklenjena na posteljo; izginili so tudi stiskanje okrog srca in želodčne težave.

Vse našteto so bile "majhne" nadloge, kot sem jih sam imenovala; bile so zanemarljive v primerjavi s trpljenjem, ki so mi ga povzročali krči po celem telesu — nedvomno je bilo moje živčevje preveč oslabelo — saj so me krči grabili povsod, recimo med vretenci, v rokah, stopalih, gležnjih, vratu in med rebri ter mi povzročali nenehne in tako hude bolečine, da sem razmišljala o smrti kot o odrešitvi.

Bila sem šest let vegetarijanka in veganka, poskusila sem s presnojedstvom in nameravala sem postati sadjejedka. Nič od naštetega mi ni pomagalo, saj so se bolečine še stopnjevale in začela me je mučiti trdovratna zaprtost.

Zaradi vsega naštetih zdravstvenih težav sem preskusila razne diete — vsaka je bila bolj omejevalna — vsakič v upanju, da mi bo pomagala, vendar mi ni, vse dokler mi ni soprog omenil makrobiotike, za kar sem mu zelo hvaležna. Zdaj jem predvsem riž, drugo najljubše živilo pa je ajda. Odkar sem spremenila prehrano, upoštevajoč vaša priporočila, ne jemljem več nobenih zdravil. Moja prebava je zdaj urejena in nimam več nobenih bolečin, ki so me skoraj zadušile.

Neizmerno sem vam hvaležna!

Françoise Rivière

(Gospa Françoise Rivière je danes predsednica CIMO Centre international macrobiotique OHSAWA, 8 Rue Rochebrune, F-75011 Pariz; t(fks). +33 1 48 05 9135; e-naslov francoise.riviere07@tiscali.fr).

Pojasnilo k prehrambnim priporočilom, ki jih Françoise Rivière omenja v svojem pismu. George Ohsawa ji je prehrambno-zdravstveno svetoval in sicer ji je priporočil določen čas uživati samo žito v zrnju — torej najbolj krepčilno dieto. Da je to res, potrjuje naslov njene knjige v angleščini, The Number 7 Diet, in navedba, da sta bili njeni najljubši jedi riž in ajda. Iz njene prehrambne zgodovine se da sklepati, da si je zelo oslabila telo (z nepoučenim vegetarijanstvom) oziroma da je v njeni prehrani primanjkovalo kakovostnih sestavljenih ogljikovih hidratov in krepčilne energije, ki jo v rastlinski hrani vsebujejo žito v zrnju ter okrogla in korenasta zelenjava.

Potrditev zapisanega o nepoučenem vegetarijanstvu iz lastne izkušnje. Ko sem se pred približno 20 leti odločil postati vegetarijanec in je bilo moje edino vodilo, da hrana na krožniku ni »imela oči« — nisem jedel nobenega ubitega bitja, t.j. ne kopenskih ne morskih živali. Zato pa sem, zavedajoč se, da telo potrebuje beljakovine, začel redno uživati mlečne izdelke. Nisem pa se pozanimal, koliko ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, rudnin in vlaknin mora vsebovati zdrava prehrana, katera hrana rastlinskega izvora je najprimernejša niti kakšno je priporočljivo razmerje med skupinami živil.

O tem se nisem učil v osnovni šoli niti v gimnaziji. Ko sem doma oznanil svojo odločitev o vegetarijanstvu, je bil seveda ogenj v strehi, a ker sem po naravi svojeglav in izpeljem, kar si vtepem v glavo, se nisem pustil prepričati v ponovno uživanje mesa. To je bilo jedro vseh sporov okrog moje nove prehrane, saj se drugih živil s sodobnega jedilnika nisem branil.

Danes vem, da so prav tako kot meso zdravstveno škodljivi osiromašena (rafinirana) živila, pečeni mlevski izdelki (kruh, keksi, pecivo, palačinke ipd.), živalsko mleko in izdelki iz njega, enostavni sladkor, južno sadje in oreški, razhudnikovke (paradižnik, krompir, jajčevec, zelena paprika, feferoni idr.), zamrznjena, kemično obdelana in druga umetna hrana, ledeno hladna in gazirana pijača ter tudi pretiravanje s sadjem, pa čeprav domačim.

Ugotavljam, da imajo ljudje z zdravstvenimi težavami, kakršne je v svojem pismu opisala gospa Françoise, zelo oslabelo prebavo, obenem pa v njihovi prehrani pogosto primanjkuje kakovostnih sestavljenih ogljikovih hidratov, beljakovin in rudnin. Če že uživajo dovolj kompleksnih OH, pa so njihov izvor praviloma mlevski žitni izdelki (kruh, keksi, pecivo, testenine ipd.), ne pa žito v zrnju.

Zakaj poudarjam razliko med moknatimi žitnimi živili in žitom v zrnju? Ker se moknata hrana v črevesju paca in sprijemlje v kepe, ki povzročajo resne prebavne težave in nekatere hude bolezni, zlasti v kombinaciji s sokovi iz južnega sadja, s sladkarijami in z mlečno hrano.

Potrebe po beljakovinah in maščobah se v sodobni prehrani skušajo zadovoljevati z mlečno ali mesno hrano, a njeno pogosto uživanje zdravstveno zelo škoduje človeku. Pravi vir kakovostnih beljakovin in maščob so stročnice in živila iz njih.

Kako se je končalo moje nepoučeno vegetrijanstvo? Po nekaj letih uživanja mlečne hrane kot nadomestnega vira beljakovin (namesto mesa) se mi je prebava tako pokvarila, da sem imel stalne vetrove. Seveda je svoje prispevalo tudi pomanjkanje sestavljenih ogljikovih hidratov in rudnin. Sicer sem bil zagnan športnik, a vse skupaj ni zadoščalo.

Ker sem občasno užival tudi stročnice, mi je zeliščar Maršič priporočil, naj povsem opustim stročnice in uživam več mlečne hrane. Poslušal sem ga … Uh, kakšno medvedjo uslugo sem naredil svojemu zdravju! To sem ugotovil šele mnogo let kasneje — s proučevanjem starodavnega zdravilstva, ne pa iz sodobnih medicinskih spoznanj, žal.

Nepoučeno vegetarijanstvo je lahko enako nezdravo kot sodobna prehrana.

Namesto zaključka. Za človekovo prehrano so najprimernejši (najbolj zdravi) sestavljeni ogljikovi hidrati, ki se nahajajo v žitu in zelenjavi, medtem ko so sladkorji v sadju le dvojni in kot taki za človekovo prehrano manj primerni. Poleg tega sadje sveži (blago hladi), torej razpušča tkiva in jih ne krepi. Sadje je lahko le priboljšek oziroma dobrodejna osvežitev v vročih letnih časih (in krajih), ne pa poglavitna hrana.

Niti listnata, okrogla ali korenasta zelenjava ni dovolj krepčilna ni dovolj krepčilna za človeka. Za krepitev in ohranjanje zdravja mora človek redno uživati energijsko najizdatnejšo rastlinsko hrano — žito v zrnju, skupaj z zelenjavo in stročnicami; kot dodaten bogat izvor lahko vsrkljivih rudnin se priporočajo še alge. Med dodatna živila spadajo še izdelki iz žita (testenine, kuskus, bulgur, zdrobi ipd.), izdelki iz stročnic (tofu, namazi, sejtan ipd.), sadje in naravna sladila (žitna sladila, sadni sirupi ipd.). Vsa ostala hrana (tudi mesna), je t.i. hrana za tešitev poželenja in zanjo velja pravilo: lahko se jé karkoli, a le v majhni količini in poredko.

(Še enkrat poudarjam, da zagovarjam vegetarijanstvo, a poučeno! Morda je dobrodošla dodatna opredelitev: za krepko zdravje se priporoča, da znotraj vegetarijanstva prevladuje žitojedstvo oziroma »žitarijanstvo«!)

P.S.: Kdor bi rad kakovostno skrbel za svoje zdravje ali si ga krepil, najde osnovna priporočila v Priporočljivi veležitni (makrobiotični) prehrani 1 in Priporočljivi veležitni (makrobiotični) prehrani 2 ).

februarja 2005 napisal Mitja Fajdiga
mitja.fajdiga@siol.net

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050224225956155