Na podlagi pričevanj ljudi takratnega časa, se je ta ogromen bronast kip boga sonca - Heliosa, nahajal na vstopu v pristanišče bogatega mediteranskega otoka - Rodosa (Grčija), ki je predstavljal eno najpomembnejših ekonomskih središč antičnega sveta.

Prebivalci otoka so ga postavili, da bi s tem izkazali čast svojemu bogu varuhu, ki jim je pomagal v bojih proti makedonskim kraljem Demetrijem, ki so dalj časa oblegali otok, vendar jim ga kljub številčni vojski, ki je štela okoli 40.000 vojakov, kar je bilo več kot celotna populacija otoka, nikoli ni uspelo zavzeti in opleniti. Tako so se Rodijci, ko je bil leta 304 pr.n.š. dosežen mir, odločili, da v proslavitev zmage prodajo vso opremo, katero je sovražnik pustil za seboj, z dobljenim denarjem pa zgradijo kip svojega varuha - boga sonca.

Kip si je zamislil rodijski kipar Chares of Lindos. Gradnjo, ki je trajala dolgih dvanajst let, pa so zaupali kiparju Haresu. Čudovit kip, ki je bil končan leta 282 pr.n.š., je v višino meril neverjetnih 40 metrov in tehtal kar 70 ton. Zgrajen je bil po tradicionalnem grškem načinu - ovit v haljo, v desni roki je držal gorečo baklo, iztegnjeno visoko v nebo, levo roko pa je imel prekrito s plaščem.


Legende pravijo, da naj bi razkoračen na dveh mogočnih kamnitih ploščadih ob vstopu v pristanišče stal vse do leta 226 pr.n.š., ko ga je v njegovi najšibkejši točki - kolenih prelomil močan potres, ki je močno razdejal mesto. Po mnenju nekaterih sodobnih strokovnjakov, pa naj bi stal na eni strani vstopa v pristanišče, kajti drugače bi oviral pomorski promet. Za časa gradnje bi bili namreč prisiljeni zapreti vhod v pristanišče, kar pa je bilo ekonomsko nemogoče. Poleg tega pa so mnenja, da Grki svojega boga ne bi nikoli upodobili v tako nenavadnem položaju.

Otočani so kar kmalu dobili ponudbo egipčanskega kralja Potolomeja III., da jim pomaga pri ponovni izgradnji kipa. Vendar so jo zavrnili in tako je kip skoraj celo tisočletje ležal na dnu morja. Leta 653 n.š. so ga prebivalci Rodosa prodali nekemu židu iz Sirije, ki ga je s pomočjo 900-tih kamel pripeljal na celino, kjer so ga pretopili. Tako je kip popolnoma izginil, zaradi česar se še danes ne ve povsem natančno kako je v resnici izgledal.

Številna pripovedovanja, zapisi in rekonstrukcije kipa pa so navdušile francoskega kiparja Augusta Bartholda, ki je na podlagi le-teh napravil kip svobode v New Yorku (ZDA), ki predstavlja njegovo najbolj znano delo in mu včasih rečejo kar moderni Kolos.