O mavzoleju lahko govorimo kot o grobnici starodavnega antičnega kralja, oziroma cesarskega namestnika - kneza Mausolosa, ki je sredi 4. stoletja pr.n.š. vladal Karmi v jugovzhodni Aziji. Po nekaterih zapisih naj bi dal ta ogromen spomenik izgraditi sam, da bi s tem dejanjem za vselej ovekovečil svoje ime, po drugih zapisih, pa naj bi bil izgrajen na pobudo njegove žene Artemizije. Grajenje naj bi se začelo še za časa njegovega življenja, končano pa naj bi bilo okoli leta 350 pr.n.š., kar je tri leta po njegovi in leto po smrti njegove žene. Kdo ga je v resnici izgradil pa nam verjetno nikoli ne bo povsem jasno.

Nahajal se je na hribu, nad davnim mestom imenovanim Bodrum, na področju današnjega Halikarnasa, ob Egejskem morju v jugovzhodni Turčiji.

Gradnja je bila zaupana najboljšim arhitektom tistega časa: Skopasu, Bryaxsisu, Leokaresu in Timoteosu, katere je poseben poslanec izbral iz področja celotne Grčije, vsak izmed njih pa je bil odgovoren za eno stran zgradbe.


Na podlagi zapisov rimskega pisca Plinija, naj bi bil mavzolej zgrajen na pravokotni ploščadi velikosti 40x30 metrov ter meril v višino zavidljivih 45 metrov. Nad temi temelji se je nahajal stopničast podi, ki je bil bogato okrašen z najrazličnejšimi kipi. Prostor za pokop in sarkofag sta bila izdelana iz belega alabastra, okrašena z zlatom, nahajala pa sta se na podiju in bila okrašena z ionskimi stebri. Bogato okrašena, s kipi, je bila tudi ogromna streha, ki je močno spominjala na egiptovske piramide. Kip bojnega voza, ki ga vlečejo štirje konji, je meril v višino kar 6 metrov. Posebno zanimivost so predstavljali še kipi različnih živali in ljudi, v naravni velikosti, ki so se nahajali predvsem na različnih nivojih podija in na strehi. Prav zaradi številnih kipov, ki so krasili mavzolej, le-ta zavzema posebno mesto v zgodovini, saj je bil ena redkih zgradb, ki ni bila posvečena bogovom.

Dolgih 16 stoletij je mavzolej ostal ohranjen v dobrem stanju, nato pa ga je delno (streho in stebrišče) uničil potres v 12. stoletju. Na začetku 15. stoletja so vitezi iz Malte zavzeli to področje. V bližini padlega templja so zgradili masivno palačo. Ko so se leta 1494 odločili, da bodo to palačo utrdili, so za to uporabili vse ostanke mavzoleja. Ta palača stoji še danes, znotraj njenih sten pa je moč ponekod opaziti ostanke mavzoleja. Ohranilo pa se je tudi nekaj kipov, kateri so razstavljeni v Londonskem muzeju.